Ljubljana, 17. 7.2023 – Poslanke in poslanci bodo danes nadaljevali izredno sejo. Po nujnem postopku bodo obravnavali predlog zakona o dolgotrajni oskrbi in tudi predloga interventnega zakona glede javnega naročanja zdravil in novele zakona o socialnem varstvu. Glasovanje o predlogih bo še isti dan. Na predloge je Združenje občin Slovenije v vseh fazah obravnave podalo pripombe.
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi sistemsko ureja področje in določa način financiranja
Predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki se bo začel uporabljati 1. januarja 2024, postopno kot pravice prinaša oskrbovalca družinskega člana, dolgotrajno oskrbo na domu in e-oskrbo, dolgotrajno oskrbo v instituciji in denarni prejemek, ki bo nadomestil zdajšnji dodatek za pomoč in postrežbo.
Za financiranje zakona bo treba po oceni ministrstva za solidarno prihodnost zagotoviti 960 milijonov evrov letno. Od tega bo državni proračun prispeval 190 milijonov evrov, preostali znesek pa bodo od 1. julija 2025 pridobili z obveznim prispevkom za dolgotrajno oskrbo v višini enega odstotka od bruto plač, ki ga bodo plačali delodajalci in delojemalci, oziroma od neto pokojnin. Ministrstvo predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov.
Predlog pa predvideva tudi lastno udeležbo pri financiranju. V skladu z dopolnilom Svobode in SD, ki ga je odbor potrdil, bo to veljalo od 1. januarja 2028, ne pa šele od 1. januarja 2032.
Opozicija nasprotuje predlogu. Pričakovati pa je tudi, da bo DS prihodnji teden vložil veto na zakon. V tem primeru naj bi se DZ v najkrajšem času znova sestal na izredni seji in o zakonu vnovič odločil.
S predlogom interventnega zakona do kakovostne preskrbe z zdravili
Vlada želi s predlogom zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili za javne lekarniške zavode začasno odpraviti problematiko hkratnega spoštovanja področnih predpisov in predpisov s področja javnega naročanja. S tem bi po oceni ministrstva za zdravje zagotovili nemoteno, varno in kakovostno preskrbo z zdravili. Ukrepi bi bili začasni in bi veljali do 31. decembra 2024.
Lekarniška zbornica namreč že vse od sprejetja zakona, ki ureja javno naročanje, opozarja na njegovo nezdružljivost z zakonom o lekarniški dejavnosti. Več javnih lekarniških razpisov ni bilo mogoče izvesti, ker v skladu z zakonodajo s področja javnega naročanja ne morejo predvideti predmeta naročila in količin. Samo en dobavitelj pa ne more pokriti vseh potreb, ki so jih lekarne dolžne zagotavljati po področnem zakonu o lekarniški dejavnosti, opominjajo.
***