Ljubljana, 26. 9. 2024 – Vlada RS in sindikati javnega sektorja so podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju, o katerem so se skoraj v celoti uskladili v ponedeljek zvečer. Danes naj bi izjavo obravnavala Vlada RS in jo poslala v obravnavo Državnemu zboru RS.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so včeraj podpisali izjavo o stopnji usklajenosti predloga novega plačnega Zakona. Ob tem pa so podpisali tudi postopkovnik o nadaljnjih dejavnostih, ki so potrebne za uveljavitev prenove plačnega sistema. Skupni finančni učinek celotne reforme znaša 1,4 milijarde evrov. Vsako leto približno 350 milijonov evrov. Izjavo pa je podpisalo 30 od 46 sindikatov javnega sektorja.
Novosti, ki jih prinaša nova plačna zakonodaja:
- Prehod na plačno lestvico bo postopen, začne se s prvim januarjem 2025 in konča leta 2028. Izplačila bodo postopna v šestih obrokih. Nihče, zaposlen v javnem sektorju, ne bo dobival nižje plače od minimalne plače.
- Po novem bodo javni uslužbenci, ko bodo začeli delati, napredovali na dve leti, sredi kariere na tri leta in ob koncu na štiri leta, vsakič po en plačni razred; mogoča bodo sicer tudi izredna napredovanja.
- Tudi prihodnji dve leti bo regres izplačan marca s februarsko plačo in bo za pet oziroma v letu 2026 10 odstotkov višji od minimalne plače.
- Javni uslužbenci bodo dodatnih pet dni dopusta prejeli v letu, ko dopolnijo 55 let, in ne več pri 50., navaja Radio Slovenija.
- Plačna lestvica: osnovna plača v prvem plačnem razredu je določena v višini 1253,90 evra bruto, v najvišjem, 67., pa v višini 8821,04 evra bruto.
V prvih treh obrokih naj bi izplačali po 12 odstotkov predvidenega dviga, v prihodnjih dveh po 15 odstotkov, v zadnjem pa razliko. A ker bi obenem nominalno določili najnižjo višino izplačila ob posameznem obroku, bi javni uslužbenci, odvisno od dviga njihove plače, povišanje lahko v celoti dosegli že v manjšem številu obrokov.
Ob prvem obroku bi tako javni uslužbenci pridobili pravico do izplačila najmanj sto evrov razlike oz. celoten dvig, če ta ne dosega sto evrov. Tudi pri drugem dvigu je predviden znesek sto evrov oz., če preostanek razlike znaša manj, se ta izplača v celoti. Za tretji, četrti in peti obrok pa so predvideni zneski 70, 50 in sto evrov, seveda za tiste, ki do takrat že ne bodo pridobili pravice do višje plače v celoti.
Vlada in sindikati so se dogovorili tudi o načinu usklajevanja plač z inflacijo. V letu 2025 se plače ne bi uskladile. V prehodnem obdobju pa je usklajevanje predvideno, če rast cen življenjskih potrebščin preseže določen odstotek: v letu 2026 1,8 odstotka, v letu 2027 1,6 odstotka in v letu 2028 en odstotek. V teh treh letih bi se plače uskladile v višini razlike med tem odstotkom in inflacijo. V novem sistemu, prvič v letu 2029, pa bi se plače vsako leto uskladile v vrednosti 80 odstotkov rasti cen življenjskih potrebščin, razen če do 1. aprila ne bodo sklenili drugačnega dogovora.
V zakonskem besedilu so predvidene tudi spremembe pri ureditvi napredovanj in delovne uspešnosti. Po novem javni uslužbenci ne bi več napredovali na podlagi letnih ocen, ampak bi veljal avtomatizem, pri čemer bi bilo napredovanje hitrejše ob začetku kariere. Za en plačni razred bi na začetku napredovali vsaki dve leti, po napredovanju skupno za tri plačne razrede bi napredovalno obdobje podaljšali za eno leto in pozneje še za eno, na štiri leta.
Ob tem je predvidena tudi možnost, da se napredovanje zadrži, če javni uslužbenec ne dosega rezultatov, oz. da napreduje hitreje, namesto za enega za dva plačna razreda, če je nadpovprečno uspešen, pri čemer je določena kvota, koliko javnih uslužbencev lahko napreduje tako. Javnemu uslužbencu, ki bi se na novo zaposlil v javnem sektorju, a že ima izkušnje na primerljivih delovnih mestih, pa bi lahko ob zaposlitvi določili višji plačni razred od izhodiščnega plačnega razreda delovnega mesta oz. naziva.
Delovna uspešnost po novem ne bi bila več razdeljena na redno delovno uspešnost in delovno uspešnost od povečanega obsega dela, ampak bi bila le ena. Zanjo naj bi namenili tri odstotke sredstev za osnovne plače javnih uslužbencev, predvideni pa so še nekateri drugi viri (prihranki, sredstva projektov). Merila za določitev delovne uspešnosti bi podrobneje določili s kolektivnimi pogodbami dejavnosti in poklicev.
Pred pogajalci je v prihodnjih tednih še priprava sprememb kolektivnih pogodb, v katerih bodo zapisana zvišanja plač, o katerih se bodo uskladili na stebrnih pogajanjih. Pripraviti pa morajo tudi končni dogovor.
Pogajanja torej še niso končana. Izkupiček bo nato zapisan v kolektivnih pogodbah, ki morajo biti parafirane najpozneje do 23. oktobra, podpisane pa dva tedna pozneje, enaki roki veljajo tudi za podpis krovnega dogovora. Vsebina tega dogovora je delno že usklajena, med drugim tudi to, da bo regres za letni dopust tudi prihodnji dve leti izplačan marca s februarsko plačo in bo za pet oziroma 10 odstotkov višji od minimalne plače.
***