Ljubljana, 12. 12. 2023- Odbor za zdravstvo je interventni zakon v zdravstvu poslal v nadaljnjo parlamentarno obravnavo. Poslanke in poslanci so sicer sprejeli številna dopolnilna koalicije, ki med drugim spreminjajo po oceni številnih deležnikov sporni 45. člen, pa tudi ime predloga zakona.
Poslanci koalicije so z dopolnili uvedli številne popravke predloga zakona. Med drugim so poslanci predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva preimenovali v predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva, dela in sociale ter z zdravstvom povezanih vsebin.
Eden od delov zakona, ki je najbolj zmotil deležnike, je 45. člen, ki bi ministru za zdravje v posebnih pogojih dal možnosti odredbe enega ali več ukrepov. Po ogorčenju različnih deležnikov in nekaterih očitkih, da člen uvaja prisilno delo zdravstvenih delavcev, saj da je napisan tako, da bi bilo mogoče ukrepe razglasiti tudi ob pomanjkanju zdravstvenih delavcev, s katerim se zdravstveni sistem sooča že sicer, je ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel že pred časom napovedala, da bodo člen preoblikovali.
Ta del predloga zakona po koalicijskem dopolnilu zdaj govori o ukrepih v izjemnih okoliščinah – naravnih in drugih nesrečah, in torej ne več o pomanjkanju zdravstvenih delavcev. Dopolnilo prav tako črta možnost odreditve ukrepov na lastno pobudo ministra, ki bo za sprejem ukrepov zdaj potreboval pobudo Nacionalnega inštituta za javno zdravje, zdravstvenega sveta ali javnega zdravstvenega zavoda.
Prav tako posamezen začasni ukrep dopolnilo omejuje na največ 12 nepretrganih mesecev. Med njimi so denimo premestitev zaposlenega, pa tudi prepoved ali omejitev dela pri drugim izvajalcu.
Koalicijska dopolnila črtajo tudi 47. člen zakona, ki je predvideval omejitev pravnega prometa s koncesijo, in sicer bi onemogočil statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarske družbe. Veljavna ureditev v zakonu o zdravstveni dejavnosti je ustrezna in zadošča namenu, ki ga je s predlogom 47. člena zasledovala vlada, je koalicija zapisala v dopolnilo. Enaki dopolnili sta sicer vložili tudi SDS in NSi.
Dopolnila koalicije predlog zakona spreminjajo tudi v členu, ki določa dodatke za povečan obseg dela za posebne obremenitve zaposlenih v ambulantah družinske medicine ter otroških in šolskih dispanzerjev v javnih zdravstvenih zavodih.
Tako bodo, če bo predlog zakona sprejet, zaposleni v teh ambulantah lahko prejeli višje mesečne dodatke, kot je predvidel prvoten predlog zakona – zdravniki specialisti do 1500 evrov bruto (in ne 1000 evrov), diplomirane medicinske sestre do 750 evrov (in ne 500 evrov), srednje medicinske sestre do 600 evrov (in ne 400 evrov), zdravstveno-administrativni delavci pa do 400 evrov (in ne 300 evrov). Do dodatka bodo po spremembi upravičene tudi referenčne medicinske sestre, ki bodo do prenosa kompetenc v ambulantah opravljale enake naloge kot doslej.
Glede obveznega zdravstvenega prispevka, ki bo 1. januarja prihodnje leto nadomestil dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dopolnila med drugim predlog zakona spreminjajo na način, da bo šolajočim se otrokom do 18. leta starosti nov prispevek plačevala država.
Na predlog koalicije in NSi se bo v predlogu zakona črtal 60. člen, ki bi kot začasni ukrep uvedel sistemsko povračilo, ki uvaja obvezno dajatev, kar bi bilo lahko po oceni zakonodajno-pravne službe DZ problematično v primeru zahteve za razpis zakonodajnega referenduma. Področje bodo naknadno uredili v sistemski zakonodaji, so napovedali v koaliciji.
Sprejeta dopolnila Svobode in Levice pa med drugim ohranjajo ureditev, ki predvideva omejitev višine nadomestil za bolniško odsotnost pri 2,5-kratniku višine povprečne bruto plače.
Bi pa prvotni predlog zakona črtal določbo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh z 80 odstotkov zviša na 90 odstotkov. “S koalicijo smo dosegli dogovor o črtanju člena. Nesprejemljivo bi namreč bilo, da v času, ko z napotnico zelo hitro 40 odstotkov bolnikov na prvi pregled čaka več kot 90 dni, varčujemo na najranljivejših skupinah,” je še pred začetkom seje odbora sporočila Levica. Sprejeto dopolnilo tako ohranja določbo, po kateri se odmerni odstotek za bolniške odsotnosti po 90 dneh zviša na 90 odstotkov.