Ljubljana, 7. 9. 2026 – Vlada RS naj bi že v četrtek obravnavala novi intervencijski zakon na področju dolgotrajne oskrbe, s katerim želi nasloviti predvsem nekatere najbolj pereče težave pri izvajanju sistema, zlasti na področju institucionalnega varstva oziroma v domovih za starejše.
Ob predlaganih ukrepih pa se pojavljajo opozorila, da bi bilo treba več pozornosti nameniti tudi dolgotrajni oskrbi na domu. Strokovnjaki poudarjajo, da si ljudje praviloma želijo čim dlje ostati v domačem okolju, zato bi morala biti krepitev oskrbe na domu ena ključnih usmeritev nadaljnjega razvoja sistema. Trenutno je število uporabnikov dolgotrajne oskrbe na domu še vedno razmeroma nizko in ne odraža dejanskih potreb.
Predlog prinaša tudi spremembe pri delu koordinatorjev dolgotrajne oskrbe. Po ocenah strokovnjakov bi lahko zmanjšanje oziroma ukinitev ponovnih obiskov pri nekaterih skupinah uporabnikov otežila spremljanje njihovega položaja ter preverjanje, ali se prejemki oziroma pravice uporabljajo skladno z namenom sistema.
Posebno vprašanje predstavlja tudi razmerje med dolgotrajno oskrbo na domu in pomočjo družini na domu, ki jo zagotavljajo oziroma sofinancirajo občine. Opozarja se na možnost prekrivanja storitev in pravic ter na potrebo po jasni razmejitvi in usklajevanju posameznih oblik pomoči.
V razpravah o predlogu zakona so bila izpostavljena tudi plačna razmerja zaposlenih v sistemu dolgotrajne oskrbe in socialnega varstva. Predlagani dodatek v višini 300 evrov za zaposlene v dolgotrajni oskrbi bi lahko po ocenah nekaterih izvajalcev povzročil nova nesorazmerja med zaposlenimi, ki opravljajo primerljiva dela.
Na pristojnem ministrstvu pojasnjujejo, da je namen intervencijskega zakona predvsem odprava največjih anomalij in težav pri izvajanju sistema. Ob tem zagotavljajo, da dolgotrajna oskrba na domu ostaja ena ključnih usmeritev države.
ZOS je v svojih pripombah k predlogu zakona opozoril na njegove možne posledice za občine in izvajalce pomoči družini na domu. Predlagani dodatek bi lahko spodbudil prehajanje zaposlenih iz pomoči družini na domu v sistem dolgotrajne oskrbe in s tem še poglobil obstoječe kadrovske težave pri zagotavljanju pomoči na domu. ZOS je zato predlagal, da se v sistem dodatka vključijo tudi zaposleni, ki izvajajo pomoč družini na domu.
Ob tem smo opozorili tudi na vprašanje povračila zagonskih stroškov pri vzpostavljanju dolgotrajne oskrbe na domu. Zaradi dolgotrajnih postopkov javnega naročanja, morebitnih pritožbenih postopkov in zamud pri dobavah nekateri občine in izvajalci niso mogli pravočasno predložiti zahtevkov za povračilo že nastalih upravičenih stroškov. Zato smo predlagali podaljšanje roka za predložitev zahtevkov, s čimer bi se zagotovila enakopravnejša obravnava občin in izvajalcev ter preprečilo dodatno finančno breme za lokalne proračune in izvajalce.
Pripombe so na voljo v priponki spodaj, najdete pa jih tudi s klikom na zavihek Zakonodaja, Mnenja na zakonodajo.
***