Ljubljana, 25. 5. 2023 – Evropska komisija je pozvala Slovenijo k čimprejšnjem posredovanju posodobljenega Načrta za okrevanje in odpornost, da bi se izognila dodatnim zamudam pri njegovem izvajanju. Ta naj med drugim vključuje realistično časovnico glede naslednjih zahtevkov za izplačilo. Pozvala je tudi k okrepitvi strukture upravljanja, ki naj jo sprejme brez odlašanja.
Evropska komisija je v okviru spomladanskega svežnja evropskega semestra podala smernice državam članicam, namenjene močnemu gospodarstvu, ki bo pripravljeno na prihodnost in konkurenčno. Ključno pri tem je po mnenju komisije učinkovito izvajanje načrtov za okrevanje in odpornost ter kohezijske politike.
Izvršni podpredsednik Evropske komisije Valdis Dombrovskis je ob predstavitvi spomladanskega svežnja evropskega semestra povedal, da “smo v ključni fazi izvajanja načrtov za okrevanje in odpornost, doslej smo izplačali več kot 150 milijard evrov. Smo pa opazili, da se določene članice soočajo z zamudami pri izvajanju. V priporočilih jih pozivamo, naj nadaljujejo izvajanje, več članic pa, naj ga pospešijo.”
Da bo gospodarstvo močno, pripravljeno na prihodnost in konkurenčno, je potreben celovit pristop, ki obsega vsa področja – spodbujanje okoljske trajnostnosti, produktivnosti, pravičnosti in makroekonomske stabilnosti. Pri tem pa je ključno učinkovito izvajanje nacionalnih načrtov v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, glavnega instrumenta okoli 800 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje po pandemiji covida-19.
Evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni je prav tako poudaril, da bosta letošnje in prihodnje leto najzahtevnejši, kar se tiče izvajanja načrtov. Zato je potrebna močna zavezanost držav članic, še posebej, če morajo spremeniti nacionalne načrte. Dodal je še, da so o teh spremembah pripravljeni razpravljati na konstruktiven in fleksibilen način. Vendar pa je trebao to storiti čim prej. Prav zato pa članice pozivajo k okrepitvi administrativne zmogljivosti na nacionalni in lokalni ravni. To je bilo tudi eno od priporočil Sloveniji, če želi pospešiti izvajanje nacionalnega načrta.
Komisar Gentiloni je članicam priporočil še postopno odpravo javnofinančnih ukrepov, namenjenih podpori gospodinjstev in podjetij pri soočanju z energetsko draginjo in ob tem poudaril, da usklajevanje javnofinančnih politik po krizi covida-19 in energetski krizi, ter ob, še vedno, visoki inflaciji ostaja ključnega pomena. Povedal je še, da so javnofinančne politike in predlagana nova pravila na tem področju pomembna, kljub izzivom, ki jih prinašajo prehod na okolju prijazne tehnologije, zagotavljanje strateške avtonomije in vlaganje v obrambo.
Komisija poziva članice k nadaljevanju razogljičenja evropskega gospodarstva in industrije, nasloviti pa je treba tudi pomanjkanje delovne sile in veščin, podpreti ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, okrepiti raziskave in inovacije ter zagotoviti dolgoročno konkurenčnost in odpornost EU. Komisija vsem članicam EU priporoča, naj ohranijo javne naložbe in zagotovijo učinkovito črpanje nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter tudi drugih evropskih skladov.
Priporočila posameznim državam članicam poleg izvajanja Načrtov za okrevanje obsegajo še energetsko politiko in strukturne izzive. Na področju socialne politike komisija poudarja potrebo po okrepitvi sistemov socialne varnosti.
Prvič po letu 2019 je Komisija pripravila tudi poročila na področju javnofinančne politike. S prihodnjim letom bo namreč prenehala veljati splošna odstopna klavzula, ki od nastopa pandemije covida-19 omogoča odstopanje od javnofinančnih pravil EU.
Komisija vsem članicam priporoča ohranitev javnih naložb in zagotovitev učinkovitega črpanja nepovratnih sredstev iz mehanizma za okrevanje in odpornost ter tudi drugih evropskih skladov.
* * *