Ljubljana, 31. 3. 2025 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 29. redni seji, ki je potekala med 24. 3. in 28. 3. 2025 med drugim sprejeli predlog Zakona o fiskalnem pravilu, predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ustavnem sodišču, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti ter predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o socialnem varstvu. Odločili so tudi, da so predlogi novel Zakona o zdravstveni dejavnosti, Zakona o tujcih, Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev in predlog Resolucije o preprečevanju korupcije v RS primerni za nadaljnjo obravnavo. Zakonodajno pot pa so pri tem končali predlogi novel Zakonov o dolgotrajni oskrbi, začetku postopka za spremembo Ustave RS z osnutkom Ustavnega zakona ter Zakona o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih od 2021 do 2031.
Sprejeti Zakoni:
Predlog Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-1), EPA 1948-IX
Poslanke in poslanci so s 86 glasovi za in enim proti potrdili predlog Zakona o fiskalnem pravilu (ZFisP-1), ki na novo določa način izvajanja srednjeročne uravnoteženosti proračunov države. Zakon ohranja vlogo fiskalnega sveta kot neodvisnega in samostojnega državnega organa.
Zakon predvideva poenotenje nacionalne zakonodaje in fiskalnih pravil EU-ja. S čimer se bo olajšalo vodenje fiskalne politike in se odpravili nedoslednosti, ki se pojavljajo pri načrtovanju in spremljanju izvajanja fiskalnih pravil.
Osrednji element zakona in prenovljenih fiskalnih pravil EU-ja je srednjeročni fiskalno-strukturni načrt, ki se pripravi za obdobje štirih let. V njegovem okviru se določi rast neto oz. očiščenih izdatkov sektorja država, ki je fiksna za obdobje načrta.
Predvidena fiskalna pot mora zagotavljati, da se javnofinančni primanjkljaj zniža in srednjeročno obdrži pod tremi odstotki BDP-ja, hkrati pa se zagotovi srednjeročna vzdržnost dolga. Za zagotovitev je treba dolg zniževati proti oz. ohraniti pod 60 odstotkov BDP-ja, kar potrdi analiza vzdržnosti dolga.
Najvišja dovoljena rast očiščenih izdatkov mora upoštevati 10-letno gibanje primanjkljaja in dolga tudi po končanem obdobju načrta ter vključuje predvideno povišanje stroškov staranja, to je izdatkov za pokojnine, zdravstvo in dolgotrajno oskrbo.
Zakon predvideva tudi, da se vsako leto aprila pripravi letno poročilo o napredku. Poleg tega pa določa tudi postopek v primeru odstopanj od fiskalnega pravila in okoliščine, ki zahtevajo pripravo revidiranega srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, ter okoliščine, v katerih se lahko odstopi od načela srednjeročne uravnoteženosti.
Fiskalni svet bo še naprej ocenjeval skladnost javnofinančne politike s fiskalnimi pravili letnega poročila, torej na podlagi novega dokumenta, srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta, letnega poročila o napredku in projekciji prihodkov in izdatkov, pripravljenih na podlagi predlogov državnih proračunov.
Hkrati bo na nekaj let ocenjeval tudi sam sistem fiskalnega načrtovanja in ugotavljal morebitne pristranskosti v napovedih fiskalnih in makroekonomskih agregatov. Sodeloval bo v postopku sprožitve nacionalne odstopne klavzule, še vedno pa bo imel možnost pripraviti druge ocene po lastni presoji.
V primerjavi z veljavno ureditvijo se odpravlja določba, ki je omejevala število zaposlenih pri fiskalnem svetu. Za člana fiskalnega sveta pa določa, da bosta svojo funkcijo opravljala ne več za največ 50, ampak za najmanj 20 odstotkov polnega delovnega časa.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN-A), EPA 1895-IX
Poslanke in poslanci so z 42 glasovi za in enim protipotrdilipredlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o celostnem prometnem načrtovanju (ZCPN-A), ki med drugim omogoča uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic na javnih površinah.
Z novelo se zagotavlja pravno podlago, ki bi občinam in njihovim izvajalcem gospodarskih javnih služb, pa tudi upravljavcem državnih cest in javne železniške infrastrukture med drugim omogočila uporabo sistemov za samodejno prepoznavo registrskih tablic in sistemov za samodejno prepoznavo vozil.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), EPA 1871-IX
Poslanke in poslanci so s 76 glasovi za in dvema proti podprli predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV-B), ki med drugim predvideva ukinitev evidentiranja odmora za malico.
Najnovejša novela prinaša redefinicijo oseb, za katere je ob zaposlenih delavcih treba voditi evidence, tako da jasneje določa, da v ta krog sodijo dijaki, študenti, upokojenci in tisti, ki opravljajo začasno in občasno v kmetijstvu. Dodaja pa tudi izrecno določilo, da evidence niso potrebne za poslovodne osebe. Poleg tega narekuje črtanje evidentiranja podatka o izrabi in obsegu izrabe odmora med delovnim časom, vpisovanje določenih podatkov pa bo po novem dovoljeno mesečno, in ne več dnevno oz. tedensko.
Zapisani sta tudi izrecni določitvi, da mora delodajalec evidenco hraniti na sedežu ali kraju opravljanja dela delavca, in možnost, da se delavca o podatkih iz evidence lahko obvesti po elektronski pošti.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.