Ljubljana, 11. 7. 2024 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 22. redni seji, ki je potekala od 8. do 10. julija 2024, med drugim sprejeli novelo Stanovanjskega zakona in novelo Zakona o šolski prehrani, Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 ter Odlok o strategiji upravljanja naložb države in Odlok o notranji organizaciji služb Državnega zbora. Sprejeli pa so tudi Sklep, da besedilo predloga Zakona o nujnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe (ZNUKDPSS) za tretjo obravnavo pripravi Vlada RS.
Sprejeti Zakoni oziroma akti:
Zakon o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (SZ-1F)
Poslanke in poslanci so z 52 glasovi za in 26 proti sprejeli novelo Stanovanjskega zakona, ki za 10 let opredeljuje razmerja med neprofitnimi najemniki v denacionaliziranih stanovanjih in lastniki teh stanovanj, določa ugodno kreditiranje lokalnih stanovanjskih skladov in občin za gradnjo stanovanj prek republiškega sklada ter v slednjem širi upravo.
Novela za 10 let ureja razmerja med lastniki in neprofitnimi najemniki denacionaliziranih stanovanj, in sicer bodo lahko v najemu ostali tisti, ki nimajo oz. ne bodo imeli drugega ustreznega stanovanja, lastniki bodo lahko zaračunali priznano tržno najemnino, razliko med to in neprofitno najemnino pa bo kril državni proračun. Po letu 2034 se bo lahko najemnina oblikovala prosto.
Zakon o spremembi Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o šolski prehrani (ZŠolPre-1C)
Poslanke in poslanci so z 81 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo Zakona o šolski prehrani, ki omogoča brezplačno kosilo učencem iz družin, kjer povprečni mesečni dohodek na osebo ne presega zgornje meje 4. dohodkovnega razreda, do 1. septembra 2027.
Novela zakona pravico do subvencije kosila do 1. septembra 2027 omogoča tudi učencem iz družin z nižjim povprečnim mesečnim dohodkom.
Resolucija o nacionalnem programu za kulturo 2024–2031 (ReNPK24–31)
Poslanke in poslanci so z 49 glasovi za in 30 proti sprejeli Resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024–203.
Nov nacionalni program za kulturo bo kulturi omogočil razvoj in stabilnost, ki ju glede na odlične dosežke vseh delavcev v kulturi ter obiskanost potrebuje in bo postavil temelje za gradnjo odpornejšega in prebojnega sektorja.
Temeljne spremembe dosedanjega Nacionalnega programa za kulturo so bile potrebne zaradi nujnosti oblikovanja celostne strategije kulturne politike v času nenehnih kriz, ki kulturo postavljajo pred nove izzive. Huda podnebna in okoljska kriza v obliki številnih naravnih nesreč vse bolj določata delovni prostor ustvarjalcev ter ogrožata kulturno dediščino in povzročata škodo na njej. Odpravljanje posledic katastrofalnih poplav iz avgusta 2023 je v marsičem zamajalo kulturnopolitične prioritete, saj bo treba zaradi soočanja s posledicami ujm in podnebnih sprememb te teme uvrstiti bistveno višje na agendo. Inflacijski pritiski so vplivali na razpoložljiva sredstva gospodinjstev za kulturno potrošnjo. Zaradi izjemno hitrega širjenja tehnologij umetne inteligence mora razmislek o prihodnosti vključevati tudi sposobnost prilagajanja kulture na nove tehnološke realnosti. Zato je bilo treba oblikovati strateško usmerjeno resolucijo, ki bo omogočala visoko operativnost znotraj akcijskega načrta.
Novi nacionalni program prinaša vizijo kulture do leta 2050 in jo želi s trajnostnimi medsektorskimi povezavami umestiti med resorje, ki so ključni za razvoj solidarne, socialno pravične, ustvarjalne, vključujoče in trajnostne družbe. Kultura lahko svoje poslanstvo udejanja le, če so znotraj sektorja zagotovljeni ustrezni pogoji za profesionalno delo za delavce v kulturi in za široko dostopno udejstvovanje prebivalstva znotraj ljubiteljske kulture. Resolucija temeljne strateške cilje, ki usmerjajo oblikovanje ukrepov in dolgoročno tudi kulturno politiko, umešča v tri stebre: Kultura za povezano družbo, Kultura kot javno dobro in Kultura za trajnostno prihodnost. Novost so prečne politike, med njimi krepitev pogojev dela, dostopnost, internacionalizacija in zeleni prehod.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.