Ljubljana, 4. 9. 2025 – Poslanke in poslanci Državnega zbora RS so na 112. izredni seji, ki je potekala včeraj, 3. 9. 2025, med drugim ocenili, da sta tako predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H) kot predlog Zakona o kmetijstvu (ZKme-2) primerna za nadaljnjo obravnavo.
Predloga primerna za nadaljnjo obravnavo:
Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (ZKZ-H)
Poslanke in poslanci so z 49 glasovi za in 21 proti odločili, da je predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih primeren za nadaljnjo obravnavo. Predlog Zakona prinaša vrsto ukrepov za trajno varovanje kmetijskih površin.
Glavni cilj sprememb, ki jih predlagan Zakon zasleduje je pospešiti določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Slovenija ima trenutno v uporabi le 0,23 hektarja kmetijskih zemljišč na prebivalca, od tega zgolj 0,08 hektarja njiv, kar jo uvršča med evropske države z najnižjim deležem njivskih površin na prebivalca.
Velik problem predstavljata pozidava in zaraščanje zemljišč, pri čemer so bile v preteklosti najbolj prizadete prav njive z največjim proizvodnim potencialom. Predlog Zakona zato uvaja omejitve pri postavitvi agrofotovoltaike na zemljišča z bonitetno oceno do 35 točk, ki so v rabi kot zaraščena kmetijska zemljišča ali trajni travniki. Po novem fotovoltaike na kmetijskih zemljiščih ne bo več mogoče načrtovati brez predhodnih pilotnih projektov, saj za zdaj ni dovolj podatkov o vplivu različnih vrst opreme na pridelek in proizvodni potencial.
Med pomembnimi spremembami predlog Zakona predvideva tudi podvojitev odškodnin ob spremembi namembnosti kmetijskih zemljišč, s čimer želijo odvrniti investitorje od pozidave najbolj kakovostnih površin. Prav tako se odpira možnost, da namakalne sisteme gradijo tudi druge pravne osebe s področja kmetijstva, ne le sklad kmetijskih zemljišč, kot je veljalo doslej.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.
* * *