Ljubljana, 23. 7. 2025 – Državni svetniki so na 18. izredni seji, ki je potekala 22. 7. 2025, sprejeli predlog odložilnega veta na novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G) in predlog odložilnega veta na novelo Zakona o gostinstvu (ZGos-1).
Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G)
Državni svetniki so z 15 glasovi za in 7 proti sprejeli predlog odložilnega veta na novelo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zaščiti živali (ZZZiv-G).
Državni svetniki med drugim nasprotujejo predvideni prepovedi reje kokoši v kletkah z letom 2029 ter prepovedi kastracije pujskov brez uporabe anestezije in protibolečinskih sredstev. Posledično bo moral DZ RS o noveli Zakona ponovno odločati, pri čemer bo za potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov.
Novela Zakona po mnenju komisije DS RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne rešuje celovito dobrobiti živali. Državni svetniki so v utemeljitvi veta izrazili več pomislekov. Ocenili so, da novela Zakona v več ključnih delih ni usklajena z evropsko zakonodajo, da ni izvedbeno vzdržna ter da nesorazmerno posega v ustavno varovane pravice rejcev.
Posebej so opozorili na določbo, ki z letom 2029 prepoveduje rejo kokoši nesnic v obogatenih kletkah. Menijo, da bi slovenski rejci s tem postali konkurenčno prikrajšani glede na rejce v drugih državah EU, kjer enotna prepoved še ni sprejeta. Države članice naj bi namreč večinoma sledile postopnemu prehodu do leta 2035 ali pa si prizadevale za odlog.
Državni svetniki zato predlagajo, da bi bilo prehodno obdobje za slovenske rejce vsaj do leta 2035, hkrati pa naj bi jim bila omogočena finančna kompenzacija zaradi izgube proizvodnje. Izpostavili so tudi tveganje, da bi trg preplavila cenejša jajca iz držav, kjer reja v kletkah ostaja dovoljena.
Nasprotovanje je bilo izraženo tudi glede popolne prepovedi kastracije pujskov brez anestezije in protibolečinskih sredstev, saj novela Zakona po njihovem mnenju ne predvideva ustreznega prehodnega obdobja in ni usklajena z veljavno evropsko zakonodajo. Takšna ureditev bi slovenske rejce postavila v izrazito slabši konkurenčni položaj v primerjavi z rejci v drugih državah EU, kjer ta praksa še vedno poteka.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.
* * *