Ljubljana, 4. 8. 2025 – Avgusta 2023 so Slovenijo prizadele najhujše poplave v zgodovini samostojne države, ki so zajele skoraj dve tretjini njenega ozemlja. Na 15.517 lokacijah so bile zabeležene posledice – poškodovanih je bilo skoraj 2000 km cest, 4000 km vodotokov, več mostov in več kot 13.000 stavb, od tega skoraj 9000 stanovanjskih.
Vzrok poplav so bile izjemne padavine, povezane s podnebnimi spremembami, ki prinašajo vse pogostejše vremenske ekstreme. Dogodki so pokazali, da dosedanje vlaganje v vodno infrastrukturo in njeno vzdrževanje ni bilo zadostno.
Ob katastrofi je sledil hiter odziv ljudi, prostovoljcev, gasilcev, humanitarnih organizacij in državnih institucij. Takoj so bili sprejeti intervencijski ukrepi za zaščito ljudi in vzpostavitev osnovnih storitev. Država je namenila obsežno finančno pomoč:
- 7350 upravičencem je izplačala 35,7 milijona evrov predplačil za nujno obnovo stanovanj,
- 58,2 milijona evrov izredne denarne socialne pomoči,
- 10 milijonov evrov za hitro oskrbo z nujnimi življenjskimi potrebščinami (Rdeči križ, Karitas),
- 142,1 milijona evrov za pomoč gospodarstvu,
- 4,8 milijona evrov za sanacijo kmetijskih objektov,
- 17,1 milijona evrov za obnovo gozdnih cest,
- 138 milijonov evrov za sanacijo cestne infrastrukture,
- 172 milijonov evrov za ukrepe na vodotokih,
- 218,5 milijona evrov predplačil za sanacijo občinske infrastrukture v 115 občinah,
- 41,3 milijona evrov za nadaljnjo ureditev občinske infrastrukture,
- 8,9 milijona evrov za železniško infrastrukturo.
Zaradi poplav je bilo zaprtih 190 cest. Skoraj tretjina državnih cest (1984 km) je bila poškodovana, a so bile povezave hitro obnovljene. Vzpostavitev prometa je bila ključna za normalizacijo življenja.
Do junija 2024 je bilo zaključenih vseh 850 km intervencijskih in izrednih ukrepov na vodotokih, ob vsakodnevnem delu več kot 1000 strojev in 1500 delavcev. Doslej je bilo izvedenih več kot 430 delovišč, aktivna sanacija pa poteka na več kot 300 lokacijah. Obseg in financiranje del na vodotokih se je povečal za več kot desetkrat.
Pomemben mejnik predstavlja petletni program obnove, vreden 2,3 milijarde evrov:
- 1,3 milijarde evrov za sanacijo vodotokov,
- 800 milijonov evrov za občinsko infrastrukturo,
- 200 milijonov evrov za druge ukrepe, ki krepijo podnebno odpornost.
Kljub doseženemu napredku sanacija v najbolj prizadetih občinah ostaja izziv. Vlada RS ostaja zavezana, da bo nadaljevala obnovo do popolne stabilizacije prizadetih območij.
* * *