2. 10. 2025 – Državne svetnice in svetniki so se včeraj sestali na 20. izredni seji. Sprejeli so predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku in predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gozdovih.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP-I)
Državni svetniki so z 18 glasovi za in 5 proti sprejeli predlog odložilnega veta na Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o splošnem upravnem postopku. Svetniki so opozorili, da zakon prinaša nesorazmeren poseg v ustavna načela in procesna jamstva, saj po njihovem mnenju znižuje standarde pravne varnosti.
Kot problematično so izpostavili, da so bila med zakonodajnim postopkom večkrat izpostavljena opozorila zakonodajno-pravne službe DZ RS, komisije DS RS za državno ureditev in Sodnega sveta o neskladjih z ustavo, a so bile sporne rešitve kljub temu potrjene. Poudarili so, da ignoriranje enotnih opozoril pravne stroke postavlja pod vprašaj spoštovanje načela pravne države.
Hkrati je problematična tudi ureditev jezikovnega pomočnika, saj novela omogoča, da stranka v postopku namesto tolmača uporablja pomočnika, vendar pri tem ne določa minimalnih pogojev glede njegovega znanja jezika. Poleg tega organom omogoča samovoljno presojo, ali je njegova uporaba sploh smiselna, kar po mnenju svetnikov ustvarja pravno negotovost. Prav tako menijo, da novela Zakona zmanjšuje predvidljivost pri obravnavi vlog, saj rok za izdajo odločbe po novem začne teči že z dnem prejema vloge in ne več z dnem prejema popolne vloge, hkrati pa se ukinja tudi petdnevni instrukcijski rok, v katerem je moral organ stranko pozvati k dopolnitvi vloge.
Najresnejši poseg v ustavna procesna jamstva po njihovem mnenju predstavljajo spremembe pri vročanju. Novela bistveno skrajšuje rok za nastanek fikcije vročitve, in sicer s petnajstih na zgolj sedem dni od odpreme dokumenta oziroma od trenutka, ko je bil dokument odložen v predalčnik. Problematična je tudi možnost izdaje odločbe brez obrazložitve, če se stranka ob ustni razglasitvi odpove pravici do pritožbe. Svetniki opozarjajo, da ustna seznanitev ne more zagotavljati enake ravni obveščenosti kot pisna odločba, zato odpoved pritožbi pomeni prehud poseg v pravico do pravnega varstva. Kot sporno ocenjujejo tudi ureditev pravice do obrambe v postopkih, kjer se obravnavajo tajni podatki, saj je ta po novem zagotovljena le prek pooblaščenca, s čimer se stranki onemogoča aktivno sodelovanje in celovita obramba.
Minister za javno upravo Franc Props je ob tem poudaril, da je bila novela Zakona pripravljena s sodelovanjem strokovne javnosti in da so mnenja znotraj stroke različna. Po njegovih besedah novela prinaša nujno potrebne poenostavitve, več digitalizacije in hitrejše upravne postopke, kar bi ljudem in gospodarstvu olajšalo poslovanje.
O Zakonu bo moral zdaj znova odločati DZ RS. Tokrat bo za potrditev potrebna absolutna večina, torej najmanj 46 glasov. Prejšnji teden je novela prejela 45 glasov podpore, 28 jih je bilo proti, 12 poslancev pa se je vzdržalo.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.
* * *