Ljubljana, 21. 7. 2023 – Državni svet RS je na 5. izredni seji dne, 20. 7. 2023, s 17 glasovi za in 9 proti sprejel odložilni veto na Zakon o dolgotrajni oskrbi (ZDOsk-1), ki ga je DZ RS sprejel na 42. izredni seji, 17. julija 2023. Predlog odložilnega veta so podale Interesna skupina delodajalcev, Interesna skupina lokalnih interesov ter Interesna skupina kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev. Predlog odložilnega veta je še pred sejo DS RS na 4. izredni seji obravnavala in podprla Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide.
DS RS urejanje področja dolgotrajne oskrbe prepoznava kot eno izmed pomembnejših reform v državi. Zakon o dolgotrajni oskrbi naslavlja pomembne, zahtevne, večplastne in občutljive vsebine za zagotavljanje socialne varnosti posameznikov, zato je treba k urejanju problematike in odprtih vprašanj pristopiti premišljeno in z vso skrbnostjo in odgovornostjo. DS RS meni, da obravnava ZDOsk-1 po nujnem postopku s tega vidika ni bila ne utemeljena ne primerna. Opozoril je tudi, da bi bilo treba pri oblikovanju rešitev na tako pomembnem področju nujno spoštovati socialni dialog in rešitve oblikovati skupaj, na podlagi čim širšega družbenega konsenza, saj je le tako možno zagotoviti, da bodo družbeno sprejete in tudi izvršljive. Ob tem morajo biti jasno določeni pogoji za dostop do storitev dolgotrajne oskrbe, izvajalci storitev dolgotrajne oskrbe in viri financiranja. DS RS zato meni, da v zvezi z vsem navedenim v ZDOsk-1 ostaja veliko odprtih vprašanj, ki bi se jih v času rednega zakonodajnega postopka in v primeru daljše javne razprave lahko v večji meri razrešilo.
Državni svetniki menijo, da bi moralo biti financiranje dolgotrajne oskrbe urejeno tako, da bo sistem v praksi vzdržen, da bo zagotavljal dejanski in pravočasen dostop do želenih storitev, hkrati pa ne bo pretirano obremenil posameznikov ter drugih morebitnih zavezancev za plačilo storitev. V času javne razprave in med zakonodajnim postopkom so pomisleke in opozorila izrekle praktično vse skupine zavezancev za plačilo prispevka ali lastne udeležbe, hkrati pa zakon s časovnim zamikom do 1. 1. 2028 uvaja še dodatna plačila »iz žepa«. Navedena plačila predstavljajo izredno nesolidarno obliko plačil, ki bo dejansko obremenjevala tiste osebe, ki storitev dolgotrajne oskrbe potrebujejo, slednji pa se uvrščajo med najbolj ranljive skupine prebivalstva. Obenem bo poleg doplačila za institucionalno oskrbo treba »iz žepa« še vedno pokriti tudi stroške prehrane in namestitve.
Celotno sporočilo si preberite TU.