Ljubljana, 16. 11. 2023 – Državni svetniki so na 11. redni seji, ki je potekala 15. 11. 2023, med drugim obravnavali Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leti 2024 in 2025, Predlog Zakona o izvrševanju proračunov Republike Slovenije za leti 2024 in 2025 in Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije. Seznanili pa so se tudi z Zaključki posveta »Zadrževanje voda in pregrade – pomemben gradnik okolja in družbe; Znanje in izkušnje od včeraj in danes za uspešen trajnostni razvoj»
Zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja
Državni svetniki so se seznanili s predvidenimi spremembami Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je le en segment regionalne politike.
Predlog novele Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je uvodoma predstavila državna sekretarka na Ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj Andreja Katič, ki je med drugim povedala, da bo besedilo pripravljeno januarja 2024, nato bo usklajevano s predstavniki združenj občin in drugimi deležniki, pozno pomladi 2024 bo šel predlog zakona na Vlado RS in nato v DZ RS.
Predlog sprememb Proračuna Republike Slovenije za leti 2024 in 2025
Državni svetniki so obravnavali predloga proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti, ki ju niso podprli.
S predlogom sprememb proračuna za leto 2024 se načrtujejo prihodki v višini približno 14 milijard evrov, od tega se načrtuje 11.408,1 milijona evrov za davčne prihodke, 1.464,3 milijona evrov za prejeta sredstva iz proračuna EU, 868,9 milijona evrov za nedavčne prihodke ter 265,1 milijona evrov skupaj za kapitalske prihodke, donacije in transferne prihodke. Prihodki v predlogu sprememb proračuna 2024 so v primerjavi s sprejetim proračunom 2024 višji za 211 milijonov evrov oz. 1,5 %.
Proračunski odhodki so v letu 2024 načrtovani v skupni višini 16.227,2 milijona evrov. Z vidika virov financiranja odhodkov se načrtuje, da se bo v letu 2024 porabilo 13.866,1 milijona evrov integralnih sredstev, 1.098,1 milijona evrov evropskih sredstev, 598,6 milijona evrov namenskih sredstev, 290,5 milijona evrov integralnih sredstev slovenske udeležbe in 16,8 milijona evrov namenskih sredstev finančnih mehanizmov. Odhodki v predlogu sprememb proračuna 2024 so v primerjavi s sprejetim proračunom 2024 višji za 4,7 %.
V Bilanci prihodkov in odhodkov se za leto 2024 načrtuje primanjkljaj v višini 2.221 milijona evrov ali 3,3 % BDP. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolga bi bila po oceni Vlade RS potrebna zadolžitev v višini 4.659,2 milijona evrov. Največ sredstev se v letu 2024 namenja poplavni sanaciji škode po katastrofalnih poplavah in plazovih v začetku avgusta v Sloveniji.
Za leto 2025 se predlaga prihodke v višini 14.560,6 milijona evrov oz. 4 % več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2024. Ter odhodki v višini 15.823,9 milijona evrov, kar je 2,5 % manj kot v spremembah proračuna za leto 2024.
Proračunski primanjkljaj v Bilanci prihodkov in odhodkov v dopolnjeni različici predloga proračuna za 2025 znaša 1.263,3 milijona evrov ali 1,8 % BDP. Za financiranje načrtovanega primanjkljaja iz bilance prihodkov in odhodkov, računa finančnih terjatev in naložb ter odplačilo dolga je predvidena zadolžitev v višini 4.350,2 milijona evrov.
Z vidika virov financiranja odhodkov v skupni višini 15.823,9 milijona evrov v letu 2025 se načrtuje, da se bo porabilo 13.378 milijonov evrov integralnih sredstev; 1.087,2 milijona evrov evropskih sredstev; 605,1 milijona evrov namenskih sredstev; 347,7 milijona evrov integralnih sredstev slovenske udeležbe in 4,6 milijona evrov namenskih sredstev finančnih mehanizmov.
V Bilanci prihodkov in odhodkov za leto 2025 se načrtuje 14.560,6 milijona evrov prihodkov, od tega 11.978,2 milijona evrov davčnih prihodkov; 1.485 milijonov evrov prejetih sredstev iz proračuna EU; 823,6 milijona evrov nedavčnih prihodkov ter 273,8 milijona evrov iz naslova kapitalskih prihodkov, donacij in transfernih prihodkov.
Državni svetniki na podlagi njihovih pripomb ugotavljajo, da predlog sprememb proračuna za leto 2024 vključno s predlogom proračuna za leto 2025, ne zagotavlja primernega financiranja lokalne samouprave, kar pa je ključnega pomena za učinkovito izvajanje zakonskih nalog občin, ki so bližje občankam in občanom kot oblast na državni ravni. Občine zato bolje poznajo potrebe lokalnega prebivalstva in posledično lažje uresničujejo razvojne izzive družbe. Prej omenjena proračunska dokumenta prav tako ne zagotavljata generiranja potrošnje, ampak predvidevata varčevanje gospodinjstev in občin.
Državni svetniki opozarjajo tudi na to, da so prav v času največjih kriz občine največji generator razvoja in ohranjanja določenega socialnega statusa, česar pa predloženi proračunski dokumenti, med drugim tudi predlog sprememb proračuna za leto 2024, ne omogočajo. Ob neustrezni višini povprečnine, ki ne zagotavlja financiranja zakonskih nalog, se zmanjšujejo razvojna sredstva, kar bo v mnogih občinah pomenilo velik primanjkljaj in zato ne bodo finančno sposobne vlagati v razvoj. Pri tem bodo bolj prizadete tiste občine, ki so bolj oddaljene od centra in se z razvojnimi izzivi stalno soočajo.
DS RS predlagane zneske povprečnin občinam za 2024 in 2025 v višini 700 evrov ocenjuje kot prenizke, saj pri določitvi njihove višine nista bila upoštevana vpliv inflacije in rast plač v javnem sektorju. Občine se namreč soočajo z višjimi izdatki, ki so posledica predvsem hitenja zaključevanja investicij v iztekajoči se kohezijski perspektivi 2014–2022 ter višjih cen gradbenih materialov, kar se odraža tudi v podražitvah samih investicijskih projektov.
Celotno sporočilo si lahko preberete v priponki.