Ljubljana, 20. 3. 2025 – Državni svetniki so na 26. redni seji, ki je potekala 19. 3. 2025, med drugim soglasno podprli predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v delu, ki ureja plačne razrede in pravico do izplačila višjih plač za poklicne funkcionarje DS RS. Poleg tega so državni svetniki med drugim obravnavali tudi razne pobude in vprašanja državnih svetnic in svetnikov.
Zakon o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju
Državni svetniki so soglasno podprli predlog Zahteve za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o skupnih temeljih sistema plač v javnem sektorju v delu, ki ureja plačne razrede in pravico do izplačila višjih plač za poklicne funkcionarje DS RS.
V zahtevi je izpostavljeno neskladje izpodbijane ureditve z ustavnimi načeli pravne države, delitve oblasti in enakosti pred zakonom. V primerjavi z drugimi predsedniki državnih organov sta funkciji predsednika in sekretarja DS RS neupravičeno umeščeni nižje, kar posega v ustavno varovani položaj DS RS. Neustrezna ureditev njunega plačnega položaja v plačnem zakonu ogroža neodvisnost DS RS.
Problem postaja še izrazitejši v kontekstu ravnanj Vlade RS in DZ RS, ki DS RS sistematično zmanjšujeta proračunska sredstva ter ovirata njegovo delovanje, saj se DS RS v praksi pogosto sooča z grožnjami o njegovi ukinitvi. Zaradi zaščite svojega ustavno varovanega položaja se je že večkrat obrnil na US RS in bil pri tem uspešen – med drugim glede profesionalnega opravljanja funkcije predsednika DS RS, česar DZ RS kljub izrecnemu pozivu US RS še vedno ni uredil.
US RS je pritrdilo DS RS tudi glede postopka priprave proračuna, saj ga Vlada RS ni obravnavala kot enakovrednega organa, čeprav mu Ustava RS tak položaj zagotavlja.
Izpodbijani Zakon za poklicna funkcionarja DS RS določa postopno pridobitev pravice do višje plače, pri čemer je začetek njenega izplačevanja vezan na iztek mandata DZ RS. To ju postavlja v neenakopraven položaj v primerjavi z nekaterimi sekretarji in predsedniki državnih organov.
Predlagatelj zahteve je poudaril, da je DS RS kot drugi dom parlamenta in del zakonodajne veje oblasti ustavno varovan, kar je treba upoštevati tudi pri načelu delitve oblasti. Čeprav ne sprejema zakonov, ima pomembne pristojnosti, kot so sodelovanje v zakonodajnih postopkih, odložilni veto na zakon, zahteva za oceno ustavnosti in zakonitosti ter zakonodajna iniciativa.
Za zaščito svojega položaja mora DS RS ustrezno ukrepati pred US RS, pri čemer je hitra odločitev sodišča ključna za zavarovanje njegove neodvisnosti, zato DS RS predlaga prednostno obravnavo zadeve in začasno zadržanje dela Zakona.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.
* * *