Ljubljana, 28. 7. 2023 – Kmetijski sektor, ki se sooča s hudimi pritiski, so julija močno obremenile še vremenske ujme, je na seji ugotovila komisija DS RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Svetniki so zato Vlado RS pozvali k hitri in učinkoviti pomoči pri sanaciji po njihovih besedah katastrofalnih posledic neurij v kmetijstvu.
Komisija je ocenila, da je interventna pomoč države ključnega pomena za omilitev posledic ter ohranitev kmetijske dejavnosti in prehranske varnosti. Svetniki so pozdravili napoved vlade za spremembo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč za vse naravne ujme, katere namen je skrajšati čas izplačila pomoči zaradi posledic neurij in povrnitev škode s strani države po sistemu de minimis v primeru 100-odstotne izgube pridelka.
“Tako bi se ob izrednih dogodkih izognili vsakokratnim pozivom države k pomoči,” je povzel predsednik komisije Branko Tomažič, ki pa je s svetnikom in predsednikom sindikata kmetov Antonom Medvedom opozoril, da za velike kmetije znesek, predviden za povračila znotraj sistema de minimis, ne bo zadoščal. Napoved za sistemsko ureditev je pozdravil tudi direktor Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Janez Pirc.
A vsi so spomnili, da so se letos velike težave v kmetijstvu začele že spomladi. Ker podnebne spremembe terjajo večjo angažiranost na področju preventive, je komisija pozvala k pripravi sistemskih rešitev, sprejetju akcijskih načrtov, odpravi birokratskih ovir pri pridobivanju koncesij za vodo za namakanje v primeru suše ter zagotovitvi protitočne obrambe. Urediti je treba področje zavarovanja kmetijske proizvodnje na način, da bo dostopno vsem.
Generalna direktorica direktorata za kmetijstvo na kmetijskem ministrstvu Maša Žagar je izpostavila potrebo po preventivnem vlaganju in prilagajanju kmetijstva na podnebne spremembe. Pomembno je izobraževanje, povezovanje ter izkoriščanje podpor, ki jih nudita država in EU. Podpredsednik sindikata kmetov Boris Orešek pa se je ob tem obregnil ob vprašanje, s kakšnimi rastlinami bomo v prihodnje kmetovali.
Glede zavarovanj je Žagar dejala, da si zelo želijo, da bi se večji delež pridelovalcev vključeval v kmetijska zavarovanja. A kot je opozoril Pirc, so nekateri produkti nedostopni, odbitne franšize in premijski razredi pa so v določenih panogah zelo visoki. “Kmetje se težko odločijo za zavarovanje,” je dejal direktor KGZS.
Na problematiko zavarovanj je opozoril tudi Orešek. “Premije so že tako velike, da če tri ali štiri leta zapored ni škode, za premijo plačaš višino enoletnega pridelka,” je ponazoril. Pri trajnih nasadih, ki so najbolj problematičen del zavarovalnega produkta, pa denimo novi zavarovanci pri Zavarovalnici Triglav največjega rizika, to je spomladanska pozeba, ne morejo več zavarovati.
Po Medvedovem mnenju bo treba z zavarovalnicami, ki pokrivajo kmetijstvo, opraviti temeljit sestanek. “Da se nekatere stvari ne dajo več zavarovati, smo v sredo na sestanku opozorili tudi premierja Roberta Goloba,” je povedal. Medved je opozoril tudi na problematiko odplačevanja kreditov, ki so jih najeli nekateri kmetje. “Dobro bi bilo, da bi se našla rešitev, da bi kmetje to lažje premostili oz. za subvencioniranje obresti,” je predlagal.
Svetniki so danes podprli predloge KGZS in sindikata kmetov, da bi v zakonodajo poleg takojšnje ocene škode in denarne pomoči morali vključiti tudi druge ukrepe, kot so znižanje davčnih osnov in odpis davkov ter prispevkov, znižanje pristojbin za gozdne ceste, solidarnostni dodatek za starejše, podpora pri nakupu grozdja vinogradnikom in vzpostavitev protitočne obrambe.
Svetnica Saška Kiara Kumer je dejala, da bi morali v razmerah, kakršne so sedaj, svoj pošten delež prispevati vsi akterji v verigi. “Odkupne cene padajo, k letošnji inflaciji pa je ključni delež prispevala rast cen hrane. Medtem so trgovske verige dramatično povečale dobičke, predvsem na račun kmetov in potrošnikov, kar ni pošteno,” je dejala. Svetnik Leopold Pogačar pa je dodal, da bi morali rešitve za kmetijstvo iskati tudi takrat, ko razmere niso izredne.
***