Ljubljana, 19. 7. 2023 – Interesne skupine delodajalcev, lokalnih interesov in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev v DS RS na skupni korespondenčni seji, ki je potekala včeraj in se danes nadaljuje, odločajo o vložitvi skupne pobude za predlog odložilnega veta na Zakon o dolgotrajni oskrbi. V primeru, da se odločijo za pobudo, bo izredna seja DS RS v četrtek.
DZ RS je na 42. izredni seji, v ponedeljek 17. 7. 2023, s 54 glasovi za in 24 proti sprejel Zakon o dolgotrajni oskrbi. Ta od 1. julija 2025 določa plačilo obveznega prispevka v višini enega odstotka. Delodajalci in delojemalci bodo plačali prispevek v višini enega odstotka bruto plače, upokojenci pa v višini enega odstotka od neto pokojnine. Samostojni podjetniki in kmetje bodo plačali dva odstotka, ker so hkrati delodajalci in delojemalci. Ministrstvo za solidarno prihodnost predvideva, da bodo s prispevkom dobili 620 milijonov evrov letno.
Reprezentativne delodajalske organizacije, članice Ekonomsko-socialnega sveta (ESS), so že napovedale predlog veta, kateremu ostro nasprotujejo, saj po njihovih besedah vodi v nadaljnje zmanjšanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva. Ob nadaljnjem kršenju pravil socialnega dialoga bodo razmislile tudi o izstopu iz ESS. Kot so izpostavili, je bil zakon v ponedeljek sprejet brez predhodnega soglasja socialnih partnerjev glede financiranja dolgotrajne oskrbe.
Iz Gospodarske zbornice Slovenije sporočajo, da zakon pomeni dodatno obremenitev za slovensko gospodarstvo, kar je povsem nesprejemljivo. Opozarjajo, da to vodi v nadaljnje zmanjšanje njegove konkurenčnosti in lahko posledično ogrozi številna delovna mesta. Pravijo, da se bodo reprezentativne delodajalske organizacije finančnim obremenitvam delodajalske strani zoperstavile s predlogom veta v državnem svetu.
Interesni skupini delodajalcev in kmetov, obrtnikov in samostojnih poklicev DS RS pa sta že minuli teden pozvali Vlado RS in poslance k vnovičnemu razmisleku o ustreznosti financiranja dolgotrajne oskrbe. Spomnili so na mnenje zakonodajno-pravne službe DZ RS, ki opozarja, da ustava izrecno določa štiri zakonodajna področja oziroma vrste zakonov, o katerih referenduma ni dopustno razpisati. To so tudi zakoni o davkih, carinah in drugih obveznih dajatvah ter zakon, ki se sprejema za izvrševanje državnega proračuna.
***