Ljubljana, 7. 9. 2026 – Državni proračun je v prvih osmih mesecih letošnjega leta po predhodnih podatkih zabeležil 10,3 milijarde evrov prihodkov in 11,5 milijarde evrov odhodkov. Proračunski primanjkljaj se je po avgustovskem presežku v višini 95 milijonov evrov znižal na 1,2 milijarde evrov. V primerjavi z enakim obdobjem lani je bilo več sredstev namenjenih investicijam, socialnim transferjem in transferjem v pokojninsko blagajno.
Proračunski odhodki so bili v prvih osmih mesecih za 11,3 odstotka višji od primerljivega obdobja lani, dosegli pa so 65,3 odstotka načrtovanih odhodkov v sprejetem proračunu. Prihodki so bili glede na lansko obdobje višji za 10,9 odstotka, realiziranih pa je bilo 66,3 odstotka načrtovanih prihodkov.
Proračunski odhodki
Za investicije je bilo v obravnavanem obdobju namenjenih 857 milijonov evrov oziroma 24 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Največji del teh izdatkov je bil namenjen nakupu in gradnji osnovnih sredstev, in sicer 611 milijonov evrov. Del teh sredstev v višini 270 milijonov evrov pa je bilo namenjenih za novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije, kar je 52,9 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
Investicijski transferji so bili v tem obdobju prav tako višji – zvišali so se za 76,6 odstotka na 247 milijonov evrov. Večji del povišanja se pri tem nanaša na investicijske transferje javnim zavodom, predvsem v zdravstvu in šolstvu.
Za transferje posameznikom in gospodinjstvom smo namenili 1,5 milijarde evrov oziroma 10,1 odstotka več kot v enakem obdobju lani.
V prvih osmih mesecih leta je državni proračun v sklada socialnega zavarovanja, to sta Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, namenil 1,5 milijarde evrov, kar je 2,8 odstotka več kot v enakem obdobju lani. Največji delež, 1,2 milijarde evrov, je bil namenjen pokojninski blagajni, kar predstavlja 2,2-odstotno povečanje glede na enako obdobje lani.
Proračunski prihodki
Glavni del proračunskih prihodkov predstavljajo davčni prilivi. V osmih mesecih so znašali 8,9 milijarde evrov in so bili za 7,8 odstotka višji kot v enakem obdobju lani.
Prilivi od davka na dodano vrednost, ki je glavni davčni vir, so narasli za 12,2 odstotka na 4,1 milijarde evrov.
Z dohodnino, ki je ostala državnemu proračunu, smo zbrali 1,4 milijarde evrov oziroma 2,2 odstotka več kot lani. Rast teh prihodkov poganja visoka zaposlenost ter pritisk na rast plač. Del dohodnine pri tem prejmejo občine. V prvih osmih mesecih so občine tako prejele za 1,1 milijarde evrov oziroma 7,6 odstotka več sredstev kot lani.
Prihodki od trošarin so znašali milijardo evrov, kar je 4,8 odstotka manj kot lani. Nižji so bili prilivi od trošarin na energente in na tobak, prilivi od trošarin na alkohol pa so bili višji.
Zbranih je bilo še 1,4 milijarde evrov davka od dohodkov pravnih oseb, kar je 20 odstotkov več kot lani. Rast teh prihodkov je posledica pozitivnega poračuna za leto 2025 in višjih akontacij v letu 2026.
***