Ljubljana, 27. 9. 2023 – Danes je v Gradu Rajhenburg potekala druga javna predstavitev predloga sprememb Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki je bila tematska osredotočena na obmejna in druga problemska območja, razvojne spodbude za enakomeren regionalni razvoj in financiranje.
V načrtu so 4 javne razprave, v okviru katerih se stremi k temu, da se dotakne trenutno aktualnih vsebin. Predstavljeni so bili ključni korak pri pripravi predloga Zakona, in sicer je bil to pregled obmejnih območij in podrobnejši pregled sedanjega stanja. Želeli so izhajati iz uveljavljenih kazalnikov – razvojne ogroženosti občin. Pripravili so štiri tipe, ki se glede na značilnosti med seboj delno razlikujejo. Treba je razmisliti katera so območja, katerim je treba zagotovit pomoč.
Po trenutno veljavni zakonodaji morajo občine za določitev obmejnih in problemskih območij izpolnjevati merila, ki so tekom let privedla do velikih anomalij. Na te je ponovno jasno opozoril tudi član predsedstva ZOS in župan Občine Razkrižje Stanko Ivanušič, ki je izpostavil, da mora biti državi v interesu, da se ohranja poseljenost obmejnih območij države. Ne sme se dopustiti, da bi obmejna območja ostala neposeljena.
Predstavnik MKRR Rok Drobnič je v razpravi na to odgovoril, da so prepoznali anomalije in jih bodo skušali v največji meri tudi ustrezno nasloviti.
V razpravi je bil podan poziv naj se ne vzpostavlja novih problematičnih območij in opozoril, da so državni ukrepi tisti, ki so ključni in pomembno vplivajo na razvoj teh območij. Prometna umaknjenost je za občine ravno tako problematična kot obmejna. Kot primer centralizacije države in problematičnosti je bilo izpostavljeno tudi zapiranje davčnih pisarn, poštnih poslovalnic in poudaril, da se s tem samo poglablja centralizacija. K temu je dodal tudi primer srednjega šolstva, ko se v večjih središčih razpiše več mest v srednjih šolah kot v manjših središčih.
V letu 2022 se je zmanjšalo število občin, ki so izpolnjevale kriterije, in sicer iz 90 na 86 občin. predstavniki občin so poudarili, da se na obmejnih in problemskih območjih ukvarjajo z zagotovitvijo pogojev za ustvarjanje razvoja, medtem, ko se večjih središčem ni treba in lahko aktivnosti usmerijo v sam razvoj.
Pristojni so bili pozvali k ohranjanju razpisov, ki se tičejo problemskih območij. Prav tako naj se še naprej vlaga sredstva v razvoj ekonomskih in poslovnih con. Izkoristit je treba potenciale posameznih območij, z namenom doseči skladnejši razvoj oz., da se vsaj razlike med regijami ne povečujejo.
Potrebna so vlaganja tudi v mobilnost in trajnostni razvoj in tudi za obmejna oz. problemska območja bi bilo treba zagotovit sredstva na način kot so za mestne občine sredstva CTN.
V razpravi je bila izpostavljena tudi problematika prostorskega načrtovanja in šolskih prevozov. Izdatki občin za šolske prevoze iz leta v leto naraščajo in pričakovati je, da bodo v naslednjem letu ali dveh presegli 50 mio €. Občine z razpršeno poselitvijo imajo iz tega naslova vsako leto višje stroške. Stroške bi se dale znižati, tudi z vzpostavitvijo varnih povezav kot npr. kolesarske poti. Veliko težav je pri prostorskem načrtovanju.
Treba je posebej opredeliti manj razvita območja, obmejna območja pa naj bodo opredeljena kot taka in mešanje le-teh ni najboljša rešitev. predstavniki razvojnih regij in občin so pozvali, da se pri pripravi kriterijev za določitev obmejnih in problemskih območij z merili ne pretirava, saj se lahko hitro zaplete. Treba je najti tudi sinergijo med različnimi programi.
Občine na problemskih in obmejnih območjih, ki imajo razvito industrijo se soočajo s težavami preobremenjenosti cest s tovornim prometom, kar posledično predstavlja večje stroške vzdrževanj cest, zato je bil ponovno podan poziv k vzpostavitvi ustrezne cestne infrastrukture.
Velik problem so dnevne migracije v središča, predvsem v Ljubljano. Predstavniki občin so pozvali, da je treba, ne samo na obmejnih in problemskih območjih, ohranit javne pisarne, pošte in banke , saj se tem zmanjšamo tudi dnevne migracije v center države.
Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je vse prispele pobude in predloge v zvezi s spremembami Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja objavilo na svojih spletnih straneh in si jih lahko preberete TU.
Naslednja javna razprava bo potekala 12. 10. 2023 v Pivki, in sicer na temo regionalnih razvojnih programov, zadnja pa bo potekala 25. 10. 2023 v Mariboru na kazalnikov in meril.
* * *