Ljubljana, 11. 4. 2025 – Ustavno sodišče je presodilo, da je del zakona o urejanju prostora, ki med drugim določa, da v primeru upravnega spora zoper prostorske izvedbene akte o njihovi zakonitosti odloča upravno sodišče, v neskladju z ustavo. Državnemu zboru RS je naložilo odpravo neskladja v enem letu, za vmesni čas pa določilo, da se bodo neustavna določila še naprej uporabljala.
Ustavno sodišče je v odločbi z 20. marca, odločilo, da so prvi, drugi in tretji odstavek 61. člena Zakona o urejanju prostora v neskladju z ustavo.
Ti med drugim določajo, da je zoper prostorske izvedbene akte – npr. državni prostorski načrt, občinski prostorski načrt in občinski podrobni prostorski načrt – mogoč upravni spor pred upravnim sodiščem ter da upravno sodišče v sporu odloča o zakonitosti teh aktov.
Ustavno sodišče je pritrdilo upravnemu, da je za presojo zakonitosti pristojno le ustavno sodišče. Enako je v odgovoru menila tudi Vlad RS, ki je napovedala, da bo ob prvih spremembah in dopolnitvah tega zakona obravnavala ustrezno spremembo ureditve.
DZ RS mora po odločitvi ustavnega sodišča ugotovljeno protiustavnost odpraviti v enem letu po objavi odločbe v uradnem listu.
Je pa ustavno sodišče pri tem določilo, da je do odprave neskladja še vedno mogoč upravni spor pred upravnim sodiščem, tudi za pobudnike ustavne presoje zakonskih določil.
Upoštevati je moralo namreč tudi, da je po noveliranem zakonu odločanje o morebitni obveznosti izvedbe celovite presoje vplivov na okolje in presoje sprejemljivosti vplivov planov na varovana območja narave del postopka priprave prostorskega izvedbenega akta, kar opredeljuje tudi pravo EU.
V primeru razveljavitve omenjenih delov zakona bi bilo za presojo zakonitosti vseh vidikov prostorskih izvedbenih aktov – tudi presoje vplivov na okolje – izključno pristojno ustavno sodišče. To pa po njegovem mnenju odpira vprašanje, ali je to še skladno z zahtevami prava EU na področju varstva okolja in ohranjanja narave.