Ljubljana, 17. 1. 2025 – Včeraj, 16. 1. 2025 je komisija DZ za nadzor javnih financ (v nadaljevanju: komisija DZ) je pozvala Vlado RS, naj okrepi aktivnosti za zmanjšanje zaostanka pri črpanju evropskih sredstev in pospeši reforme, potrebne za izplačila iz mehanizma za okrevanje in odpornost. Vlada RS naj bi v 15 dneh posredovala analizo vzrokov za zaostanek pri črpanju in načrt za njegovo zmanjšanje.
Kot je povedal predsednik komisije DZ Jernej Vrtovec, so to ključna sredstva za razvoj države, s temi sredstvi se je država v preteklosti zelo dobro razvijala. Sedaj pa Slovenija v črpanju zaostaja in izgovor za to po njegovem ne sme biti to, da so se projekti pripravljali v času prejšnje vlade in da so državo v 2023 prizadele poplave.
Načrtovana sredstva iz EU so v lanskem proračunu znašala 1,46 milijarde evrov, ocenjena realizacija pa je dosegla 1,11 milijarde EUR. Tako se je pričakovan priliv iz teh sredstev EU v enem letu zmanjšal za 352 milijona EUR. Da gre pri črpanju sredstev EU v Sloveniji nekaj zelo narobe, po Vrtovčevem mnenju kažejo tudi zadnji podatki Evropske komisije glede črpanja sredstev kohezijske politike 2021-2027, kjer je Slovenija na repu lestvice.
Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek se z oceno, da Slovenija slabo črpa sredstva EU, ne strinja. Povedal je, da bo Slovenija do konca leta 2029 počrpala evropska kohezijska sredstva do zadnjega evra, tako kot je to storila tudi v pretekli finančni perspektivi.
Po njegovih besedah je država prejšnjo finančno perspektivo zaključila zelo uspešno, črpanje v aktualni pa se ne razlikuje veliko. Ta se je začela z dveletno zamudo. V obeh je koriščenje na začetku počasnejše, proti koncu pa bo tega vse več. Poudaril je, da kar je bistveno je to, kje bomo leta 2029.
Kot je dodal, so o črpanju evropskih kohezijskih sredstev govorili včeraj govorili tudi na vladi. Kljub številnim izzivom so izdali odločitev o podpori za okoli 800 milijonov evrov, in sicer med drugim za nadgradnjo železniških prog, razpis za naložbe in prestrukturiranje v obeh premogovniških regijah, projekte razogljičenja in energetsko prenovo ter pomoč pri gašenju požarov. Lani je tako ministrstvo izdalo za okoli 791 milijonov evrov odločitev o podpori, potrjenih je bilo operacij v skupni vrednosti 521,4 milijona evrov, izplačil iz proračuna pa je bilo za 74,2 milijona evrov.
Na ministrstvu po njegovih besedah pripravljajo spremembe programa s ciljem, da bo Slovenija okrepila inovacijsko zmogljivost, povečala konkurenčnost in postala aktivni del evropskih verig vrednosti. Da bi pospešili črpanje sredstev, so pripravili tudi 10 ukrepov, ki jih je predstavil vladi.
Poslanci NSi (v Komisiji DZ ima večino DZ) so v razpravi opozorili na dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, in sicer da bi bilo več denarja potrebno nameniti regijam za odpravo razlik. Opozorili so na razpis za spodbujanje investicij za gospodarsko prestrukturiranje v zasavski in savinjsko-šaleški premogovni regiji in na težave malih občin.
Jevšek je napovedal spremembo Zakona o skladnem regionalnem razvoju in spremembo financiranja regij, saj se je strinjal, da jim je treba omogočiti večjo finančno samostojnost. Napore glede tega je napovedal tudi v pogajanjih s komisijo za novo finančno perspektivo. Glede razpisa je spomnil, da je bila odrejena notranja revizija. Spomnil je tudi na novosti pri razpisih za evropska kohezijska sredstva, kjer je sedaj DDV upravičen strošek, in občine tako lažje dostopajo do posameznih projektov.