Ljubljana, 22. 6. 2026 – Agencija RS za okolje je objavila rezultate monitoringa kakovosti tal za leto 2025, ki kažejo, da tla na vzorčenih lokacijah večinoma niso bistveno onesnažena. Največ preseganj predpisanih vrednosti je bilo ugotovljenih na območjih z opuščeno industrijsko rabo, med posameznimi lokacijami pa po prisotnosti onesnaževal izstopata predvsem Celje in Idrija.
Monitoring je bil izveden na 15 vzorčnih mestih po Sloveniji (Celje (M000112), Šempeter v Savinjski Dolini (M00113), Podnart (M00114), Ladja (M00115), Ljubljana-Litostroj (M00116), Kranj (M00117), Ilirska Bistrica (M00118), Ljubljana-Moste (M00119), Zreče (M00120), Trebnje (M00121), Maribor (M00122), Murska Sobota (M00123), Krško-Vrbina (M00124), Idrija (M00125), Zgornji Brnik (M00126)) v okviru Programa monitoringa kakovosti tal za obdobje 2022–2026. Namen spremljanja je pridobivanje podatkov o stopnji onesnaženosti tal, spremembah njihove kakovosti ter vplivih različnih načinov rabe zemljišč.
Podrobnejši rezultati kažejo, da so bila v zgornjih slojih tal preseganja kritičnih imisijskih vrednosti ugotovljena pri sedmih parametrih – arzenu, kadmiju, kromu, bakru, svincu, cinku in živem srebru – na vzorčnih mestih v Celju in Idriji, kar je predvsem posledica preteklih industrijskih dejavnosti in drugih zgodovinskih okoljskih obremenitev. Preseganje opozorilne imisijske vrednosti je bilo ugotovljeno pri niklju na vzorčnem mestu Ilirska Bistrica, pri čemer analize kažejo, da je povišana koncentracija najverjetneje povezana z naravnimi geološkimi značilnostmi območja. Mejne imisijske vrednosti so bile presežene tudi pri kadmiju, cinku in fluoridih na območjih Šempetra v Savinjski dolini, Ljubljane–Litostroja, Kranja, Podnarta in Trebnjega, medtem ko rezultati na večini drugih spremljanih lokacij ne kažejo pomembnejše onesnaženosti tal.
Poleg spremljanja zakonsko določenih parametrov so bile v letu 2025 prvič opravljene tudi analize nekaterih sodobnih onesnaževal, med drugim spojin PFAS, cianida, šestvalentnega kroma in tetrakloroetena (PCE). Kljub pričakovanjem zaradi industrijske rabe zemljišč so bile izmerjene koncentracije teh snovi nizke in pod primerljivimi mednarodnimi standardi kakovosti tal.
ARSO poudarja, da gre na vseh letošnjih lokacijah za prvo vzorčenje v okviru monitoringa kakovosti tal. Zanesljivejše ocene dolgoročnih trendov bo mogoče pripraviti po ponovnem vzorčenju, predvidenem čez deset let.
Podrobnejši rezultati so objavljeni v Letnem poročilu za leto 2025 ter v aplikaciji »Kakovost tal«.