Ljubljana, 5. 10. 2026 – Vlada RS je na 14. redni seji, ki je potekala v nedeljo, 4. 10. 2026, med drugim potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog državnega proračuna za leto 2028 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti, seznanila se je s Poročilom o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2025 in se seznanila s poročilom Finančne uprave (FURS) o stanju in gibanju davčnega dolga na dan 31. december 2025.
Predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog državnega proračuna za leto 2028 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti
Vlada RS je potrdila predlog sprememb državnega proračuna za leto 2027 in predlog državnega proračuna za leto 2028 skupaj s spremljajočimi proračunskimi dokumenti. Predloga sledita cilju ohranjanja primanjkljaja sektorja država pod mejo treh odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), v ospredju pa med drugim ostajajo ukrepi za razvoj Slovenije, decentralizacijo in debirokratizacijo.
Vlada RS je pri pripravi proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti poleg Srednjeročnega fiskalno-strukturnega načrta RS 2025-2028 upoštevala tudi jesensko gospodarsko napoved Urada RS za makroekonomske analize in razvoj ter napovedi predlagateljev finančnih načrtov glede izvajanja Sklada za obnovo, evropske kohezijske politike iz večletnega finančnega okvira za obdobje 2021-2027 in drugih evropskih sredstev. Vlada RS je imela v uvidu tudi začetek izvajanja novega večletnega finančnega okvira za obdobje 2028-2034, ki naj bi bil po predlogu Evropske komisije usmerjen v rezultate po vzoru Mehanizma za okrevanje in odpornost ter Skupne kmetijske politike.
Vsebinsko v letih 2027 in 2028 v ospredju ostajajo ukrepi, namenjeni razvoju in blaginji Slovenije, pospešitvi gospodarske rasti, boju proti korupciji in organizirani kriminaliteti, decentralizaciji, debirokratizaciji ter krepitvi varnosti in obrambe.
Skladno s Koalicijsko pogodbo za mandat 2026-2030 bodo na javnofinančnem področju aktivnosti usmerjene v zagotavljanje stabilnih, vzdržnih in predvidljivih javnih financ, spoštovanje fiskalnih pravil Evropske unije (EU), postopno zniževanje dolga in učinkovito podporo črpanju evropskih sredstev.
Aktivnosti bodo usmerjene tudi v zagotavljanje predvidljivega, konkurenčnega in razvojno naravnanega davčnega ter poslovnega okolja brez uvajanja novih davkov, razen v primeru sočasne razbremenitve na drugih davčnih področjih z namenom ohranjanja skupne davčne obremenitve ter zagotavljanja stabilnega in predvidljivega davčnega okolja, ob možnosti prilagoditve oziroma uvedbe obdavčitve posameznih dejavnosti glede na tržne razmere in primerljivo raven obdavčitve v državah EU, kjer obstaja utemeljen javnofinančni ali razvojni interes.
Za leto 2027 so prihodki načrtovani v višini 17 milijard evrov, kar je 6,7 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu za prihodnje leto. Odhodki lahko dosežejo 19,4 milijarde evrov oziroma 6,9 odstotka več kot v sprejetem proračunu za leto 2027, proračunski primanjkljaj pa 2,3 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka BDP.
Za leto 2028 so prihodki načrtovani v višini 17,7 milijarde evrov (3,8 odstotka več kot v predlogu sprememb proračuna za leto 2027), odhodki pa v višini 19,4 milijarde evrov (primerljivo predlogu sprememb proračuna za leto 2027). Primanjkljaj lahko leta 2028 doseže 1,7 milijarde evrov oziroma dva odstotka BDP.
Predloga proračunov sledita srednjeročnemu cilju vzdržnosti javnega dolga in ohranjanja primanjkljaja sektorja država pod mejo treh odstotkov BDP. Z nadaljevanjem začrtane fiskalne poti bi predvidoma po letu 2030 lahko uravnotežili javne finance v skladu z obstoječim nacionalnim fiskalnim pravilom.
Vlada RS je poleg tega potrdila tudi predlog Zakona o izvrševanju proračunov RS za leti 2027 in 2028, ki omogoča tekoče in nemoteno izvajanje proračunov, in določila dokončen predlog zaključnega računa državnega proračuna za leto 2025.
Poročilo o zadolževanju občin
Vlada RS se je seznanila s Poročilom o zadolževanju občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2025 ter stanjem zadolženosti na dan 31. decembra 2025.
Skupna zadolženost občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečala za 33 milijonov evrov in je konec leta 2025 znašala 1,5 milijarde evrov oziroma 2,15 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP). V strukturi skupne zadolžitve so 75 odstotkov predstavljali dolgovi občin in 25 odstotkov dolgovi pravnih oseb v občinah. Povprečni skupni dolg na prebivalca v letu 2025 je znašal 735 evrov.
Ministrstvo za finance ugotavlja, da obseg skupne zadolženosti občin in pravnih oseb javnega sektorja na ravni občin v letu 2025 ni zaskrbljujoč. Občine s pomočjo zadolževanja izvajajo ciljno usmerjene investicije, katerih namen je ustvarjanje novih delovnih mest, izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev ter krepitev gospodarske razvitosti na lokalni ravni.
Takšne investicije prispevajo k vzpostavitvi kakovostne infrastrukture, spodbujanju podjetniških dejavnosti in trajnostnemu razvoju občin, kar posledično pozitivno vpliva na rast BDP ter dolgoročno spodbuja konkurenčnost in blaginjo posamezne lokalne skupnosti.
Celotno sporočilo je na voljo v priponki.