S strani Državnega zbora RS smo v pregled in pripombe prejeli predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (EPA 1917-IX) (v nadaljevanju: Zakon).
S predlogom Zakona se predvideva ureditev oziroma nadgradnja vstopnih pogojev v sistem zdravstvene dejavnosti prek dovoljenja za opravljanje zdravstvene dejavnosti in v mrežo javne zdravstvene službe prek koncesij v zdravstveni dejavnosti, učinkovito upravljanje javne mreže prek jasne določitve pristojnosti glede določanja in zagotavljanja mreže javne zdravstvene službe na posamezni ravni, možnost prevzema pristojnosti v izjemnih primerih ter določitve meril za določitev javne mreže in povečanje digitalizacije v zdravstvu prek uvedbe obveznega pogoja vključenosti izvajalca zdravstvene dejavnosti v enotni zdravstveno-informacijski sistem, organiziran na nacionalni ravni.
Poleg tega se s predlogom Zakona krepi vloge javnih zavodov prek profesionalizacije njihovega vodenja in upravljanja, kar je med drugim tudi zaveza iz nacionalnega programa reform in naložb Načrta za okrevanje in odpornost, ukinja oziroma zmanjšuje dvojne prakse v javnih zdravstvenih zavodih, povečuje transparentnost pri opravljanju zdravstvene dejavnosti z vidika vseh deležnikov, vključno z bolj preglednim postopkom podeljevanja koncesij in zmanjšuje nasprotja interesov v javnih zdravstvenih zavodih prek določitve pogojev za imenovanje oziroma razrešitev poslovodnih organov in organov nadzora oziroma upravljanja, stabilizira delovanje javnih zdravstvenih zavodov prek določitve pogojev in postopka za imenovanje sanacijske uprave v primeru poslovne ali plačilne nestabilnosti zdravstvenega zavoda, jasno razmeji javne in zasebne oziroma tržne dejavnosti, poveča motivacijo zdravstvenih delavcev, zaposlenih pri javnem zavodu prek določitve stimulacij za večje opravljanje zdravstvenih storitev pri javnem zavodu ter poveča zaupanja v javne zavode in zdravstvene delavce tudi prek uvedbe obveznega merjenja dnevne delovne obremenitve zaposlenih.
Med cilje, ki jih predlog Zakona predvideva spada urejen zdravstven sistem, saj je ob spremljanju izvajanja veljavnega zakona v praksi moč ugotoviti, da so določena področja organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti pomanjkljivo urejena ali pa sploh niso urejena. S predlogom Zakona se naslavlja predvsem vsebine, ki so prepoznane kot najbolj pereče, preostale vsebine pa bodo del novega Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-1).
Da se zdravstveni delavec, ki deluje v mreži javne zdravstvene službe, vključuje tudi v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva, določa predlog Zakona. Hkrati se na novo definira specialistične bolnišnične dejavnosti, izvajalce, ki jo izvajajo, in pogoje, ki jih morajo izpolnjevati. Predvidena je tudi prenova pogojev za opredelitev statusa splošne oziroma specialne bolnišnice. Zdravstvenim zavodom v mreži javne zdravstvene službe, je cilj omogočiti večje sodelovanje zaradi boljše izrabe predvsem kadrovskih in materialnih virov.
Ureditev razmerij med izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki delujejo v javni mreži in tistimi, ki delujejo izven nje, je glavna vsebina predlaganega Zakona. Pri tem javna zdravstvena služba zajema vse zdravstvene storitve, ki so financirane iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja aliproračuna. Javno zdravstveno službo izvajajo javni zdravstveni zavodi, kjer ti ne zmorejo opravitivseh zdravstvenih storitev za zadovoljitev zdravstvenih potreb prebivalstva, se v zagotavljanjezdravstvenih storitev v okviru mreže javne zdravstvene službe vključujejo tudi zasebni izvajalci na podlagi koncesije, ki jo podeli Ministrstvo za zdravje na sekundarni ravni oziroma občine na primarni ravni.
S predlogom Zakona se med drugim naslavlja tudi soglasja za opravljanje dela pri drugem delodajalcu v javni zdravstveni mreži. Realiziran program ZZZS za vrste zdravstvenih storitev, ki jih zdravstveni delavec opravlja, je pogoj za opravljanje dela pri drugem izvajalcu. Za opravljanje dela pri drugem delodajalcu mora zaposleni ob izpolnjenih pogojih pridobiti soglasje svojega delodajalca, ki ga slednji poda le v primeru, če dela tega zaposlenega ne potrebuje oziroma če delavec ne odklanja dodatnega dela v lastnem zavodu. Pri tem so predvidene tudi izjeme glede dela in naloge, ki so v splošno korist kot so neprekinjeno zdravstveno varstvo v drugem javnem zdravstvenem zavodu, paliativna oskrba, delo pri organizaciji Rdečega križa Slovenije in javnih reševalnih službah v okviru sistema zaščite in reševanja in delo pri Slovenija-transplant.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 10. 2. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *