S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o ohranjanju narave (ZON-F) (v nadaljevanju: Zakon).
Glavni namen sprememb je odprava administrativnih ovir, učinkovitejše upravljanje naravnih vrednot, jasnejša ureditev plačil za ogledovanje in obiskovanje, hitrejše ukrepanje ob nevarnostih zaradi velikih zveri, sistemske rešitve na področju invazivnih tujerodnih vrst, usklajeno izvajanje evropske zakonodaje, izboljšana ureditev vožnje v naravnem okolju ter strožji nadzor nad prekrški. Predlagan Zakon hkrati odpravlja tudi manjše pomanjkljivosti obstoječe ureditve.
Predlog Zakona prinaša več pomembnih izboljšav pri upravljanju naravnih vrednot in zavarovanih območij ter pri ureditvi zaračunavanja obiskovanja. Ena ključnih novosti je, da bo ustanovitelj lahko zavarovano območje upravljal neposredno prek organizacijske enote ministrstva, občine ali skupne občinske uprave. Poenostavlja se tudi uveljavljanje predkupne pravice, saj jo bodo na območjih, ki jih ustanovi država, izvajali upravljavci, v primeru, ko upravljavca ni, pa to nalogo prevzema Zavod RS za varstvo narave. Posebna ureditev je predvidena tudi za zemljišča Natura 2000 zunaj zavarovanih območij, kjer bodo kot prednostna upravičenca nastopila Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter družba Slovenski državni gozdovi, pri čemer so natančno določena pravila njihovega upravljanja. Dodatno se širijo pristojnosti ZRSVN, ki bo po novem lahko sklepala pogodbe o varstvu naravnih vrednot tudi zunaj zavarovanih območij
Pomembna novost se nanaša na spremembo ureditve plačil za ogledovanje in obiskovanje naravnih vrednot. V novih členih (149. ter 149.a do 149.e) so prvič natančneje opredeljeni pogoji, pod katerimi je mogoče obiskovalcem izjemoma zaračunati vstop ali dostop do posamezne naravne vrednote oziroma zavarovanega območja. Predvideno je kdo so upravičenci za zaračunavanje plačila, na kakšen način se določa njegova višina ter za katere namene se lahko uporabljajo zbrana sredstva. Posebej so urejena tudi pravila za razdelitev teh sredstev med različne upravičence, opredeljeni so prekrški ter prehodne določbe, ki zagotavljajo usklajeno izvajanje sistema v praksi.
Predlog Zakona širi pristojnosti za nadzor nad izvajanjem določb s področja ohranjanja narave. Poleg inšpektorjev za naravo bodo naloge izvajali tudi drugi pristojni inšpektorati, med drugim Inšpekcija za naravne vire in prostor ter Inšpekcija za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, zlasti v zvezi z invazivnimi tujerodnimi vrstami.
Za občine pa je posebej pomembno, da se določa jasna vloga občinskih in medobčinskih redarskih služb. Te bodo pristojne za nadzor nad izvajanjem določb, ki urejajo zaračunavanje plačil za obisk naravnih vrednot lokalnega pomena ter zavarovanih območij, ki jih ustanovi lokalna skupnost. Na ta način se naloge nadzora razporedijo bližje uporabnikom prostora in se občinam daje večja odgovornost pri skrbi za učinkovito izvajanje zakonodaje na terenu.
Hkrati je predvidenih tudi nekaj poenostavitev pri zaposlovanju novih inšpektorjev: zahtevano obdobje delovnih izkušenj za inšpektorje za ohranjanje narave se zmanjšuje na štiri leta, posebni pogoj glede opravljenega izpita pa se črta, saj je že urejen v zakonu o inšpekcijskem nadzoru.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 1. 10. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *