Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o varovanju kulturne dediščine(v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo.
Ker so se v času uveljavitve Zakona o varstvu kulturne dediščine (ZVKD-1) v praksi pokazale nekatere pomanjkljivosti veljavne zakonske ureditve, ki otežujejo učinkovito, kakovostno in sistematično varovanje dediščine, se je pojavila potreba po sprejetju novega zakona.
S predlogom Zakona se zasleduje cilj celovite ureditve področja varovanja dediščine in prilagoditve potrebam današnjega časa, kar hkrati vključuje tudi modernizacijo, optimizacijo ter večjo preglednost in določnost različnih vidikov varstva dediščine. S predlogom Zakona se stremi k odpravi pomanjkljivosti, z ukrepi, ki so določeni v predlogu Zakona in usmerjeni v varstvo dediščine in njenih vrednosti ter ozaveščanje o njenem pomenu za posameznike, skupine in družbo kot celoto, pa se prispeva k trajnostnemu razvoju, večjemu razumevanju in spoštovanju med različnimi kulturami ter njihovemu sodelovanju in stremljenju k bolj uravnoteženemu in celostnemu odnosu do prostora samega.
Med pomembnejše cilje predloga Zakona spada Modernizacija sistemov varstva dediščine. Poleg tega predlog Zakona določa, da je eden poglavitnih ciljev celovita prenova muzejske dejavnosti in javne (državne oziroma lokalne) službe muzejev. S celovito prenovo se zasleduje sistematična ureditev tega področja na zakonski ravni, jasnejša opredelitev javne službe muzejev, uvedba lokalne javne službe muzejev ter pregledna delitev muzejev na različne vrste glede na njihovega ustanovitelja. Z omenjenimi spremembami se zasleduje enotno ureditev muzejske dejavnosti, uveljavljenost v okolju, boljšo dostopnost muzejev in njihovo bolj skladno povezovanje s turističnim sektorjem.
Hkrati predlog Zakona izboljšuje mehanizme varstva, krepi javne službe in vsebuje določbe o varstvo dediščine v izrednih razmerah. Naravne nesreče in oboroženi spopadi imajo lahko katastrofalne posledice za dediščino, zaradi česar je nujno potrebno na zakonski ravni določiti obveznosti subjektov varstva dediščine in vzpostaviti ustrezne pravne podlage za ukrepanje države. Zakon v posebnem poglavju tako določa dolžno ravnanje subjektov varstva dediščine, vzpostavlja pravno podlago za sprejemanje začasnih ukrepov varstva dediščine s strani ministra za kulturo in omogoča namenitev sredstev za (so)financiranje odprave posledic izrednih razmer na dediščini iz državnega proračuna.
Predlog Zakona v 21. člen določa pogoje za razglasitev nepremične dediščine za spomenik, ki se za spomenik razglasi v primeru, ko predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti ali dragoceno prispeva h kulturni raznolikosti, je pomemben del prostora ali kulturne dediščine RS ali njenih lokalnih skupnosti ali pa predstavlja vir za razumevanje zgodovinskih procesov in pojavov ter njihove povezanosti s sedanjo kulturo in prostorom. V primeru, da gre za spomenik posebnega pomena za občino, se ta razglasi za spomenik lokalnega pomen. 22. in 23. člena dodata, da postopek razglasitve spomenika lokalnega pomena vodi pristojni organ občine in da se spomenik lokalnega pomena razglasi z odlokom predstavniškega organa občine.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 28. 1. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *