S strani Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti smo v pregled in pripombe prejeli Predlog Zakona o uveljavljanju delnega povračila nadomestila plače za skrajšani delovni čas (v nadaljevanju: Zakon).
Predlog Zakona zasleduje cilj, da podjetja v času nepredvidenih šokov obdržijo delovna mesta in zaposlene delavce z zagotovitvijo kratkoročnih finančnih sredstev za izplačilo plač s pomočjo države. Omenjeni šoki namreč vplivajo na zmožnost delodajalcev za obdržanje delovne sile med začasno krizo hkrati pa vodijo do izgube delovnih mest. Poleg tega se posledično zmanjša tudi plačilna sposobnost podjetja in možnost njegovega preživetja med krizo. Pri tem stalna shema skrajšanega delovnega časa omogoča ohranitev zaposlitev, s tem pa se zavaruje podjetja pred stroški, ki nastanejo z ukinjanjem delovnih mest in izgubo specifičnega človeškega kapitala v podjetju ter prihodnjega zaposlovanja in usposabljanja novih delavcev.
Z namenom ohranitve delovnih mest zaradi začasne nezmožnosti zagotavljanja dela delodajalcu zaradi nastopa okoliščin na podlagi predloga Zakona, se s predlogom Zakona omogoča odreditev dela s skrajšanim delovnim časom ob hkratni delni napotitvi na začasno čakanje na delo delavca, ki ima pri delodajalcu sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za polni delovni čas, na način, da delodajalec delavcu zagotavlja delo vsaj za polovični delovni čas. Pri tem delodajalec, ki delavcu zagotavlja delo za vsaj polovični delovni čas, lahko zaradi povračila izplačanega nadomestila plače za preostali del delovnega časa do polnega delovnega časa, za katerega je delavcu odrejeno začasno čakanje na delo v deležu od 5 do 20 ur tedensko, uveljavlja delno povračilo izplačanega nadomestila plače zaradi odreditve dela s skrajšanim delovnim časom, določeno s tem zakonom.
Pri tem lahko pravico do delnega povračila nadomestila plače, skladno s predlogom Zakona, uveljavlja delodajalec, ki je pravna ali fizična oseba, vpisana v Poslovni register Slovenije, pri tem pa zaposluje delavce na podlagi pogodbe o zaposlitvi za polni delovni čas, oziroma fizična oseba, ki opravlja kmetijsko dejavnost, vpisana v Register kmetijskih gospodarstev, in po lastni oceni najmanj 30 odstotkom delavcev mesečno ne more zagotavljati najmanj 90 odstotkov dela zaradi:
- naravne ali druge nesreče oziroma kriznih razmer, kot so določene z zakonom, ki ureja varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, in ki se aktivirajo z načrti zaščite in reševanja, ali
- ko Vlada RS izda sklep, s katerim ugotovi, da so nastopile okoliščine, na katere delodajalci ne morejo vplivati in ne morejo preprečiti njihovega začasnega negativnega vpliva na obseg njihovega poslovanja in s tem na začasno nemožnost zagotavljanja zadostnega obsega dela delavcem.
Sam ukrep skrajšanega delovnega časa se bo financiral iz državnega proračuna.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 29. 1. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *