Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembi in dopolnitvah Gradbenega zakona (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Cilj predloga Zakona je prilagoditev dovoljevanja sodobnim potrebam. Z uvedbo sistema eGraditev, od 6. 1. 2026 po celotni Sloveniji, ki digitalno podpira postopke, se ti le nadgrajujejo.
Spremembe naj bi omogočile hitrejši in učinkovitejši postopek izdaje gradbenih dovoljenj, jasno določene roke, lažji dostop do informacij ter centralizirano objavo podatkov v prostorskem informacijskem sistemu.
Ključni cilji so:
- učinkovitejše delo mnenjedajalcev pri presoji skladnosti gradnje s predpisi,
- odprava ovir pri izdaji dovoljenj,
- večja prožnost pri manjših odstopanjih med gradnjo,
- širitev instrumenta nujne rekonstrukcije po naravni nesreči,
- poenostavitev pridobitve domneve dovoljenja za stare objekte brez inšpekcijskih ukrepov,
- olajšanje dela gradbene inšpekcije.
Dodatne spremembe naj bi zagotovile jasnejše norme in preprečile različna tolmačenja pri izvajanju zakona.
Predloga Zakona v 9. členu določa, da je pristojni upravni organ za izdajo dovoljenj po tem zakonu in odločb iz IV. in V. poglavja devetega dela tega zakona ter evidentiranja prijav začetka gradnje upravna enota, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja. Predvideva se črtanje drugega odstavka 9. člena predloga Zakona, ki je določal, da je pristojni organ za evidentiranje prijave začetka novogradenj enostavnih stavb in postavitev začasnih skladiščnih objektov občina, na območju katere je objekt predviden ali se nahaja, ne glede na prejšnji odstavek. Sledi tudi sprememba tretjega odstavka, ki določa, da je ne glede na prejšnji odstavek pristojni upravni organ za izdajo dovoljenj po tem zakonu in odločb iz IV. in V. poglavja devetega dela tega zakona ter evidentiranja prijav začetka gradnje za objekt z vplivi na okolje oziroma integralnega gradbenega dovoljenja ministrstvo, pristojno za graditev.
Spremembe so predvidene tudi v 10. členu predloga Zakona, ki na novo določa, da gradbeni, občinski in drugi inšpektor opravlja inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, in sicer:
- skladnost z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena Zakona o urejanju prostora ter drugimi sorodnimi predpisi občine, opravljajo občinski inšpektorji,
- skladnost z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi pravili urejanja prostora in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz drugega odstavka 15. člena ZUreP-3 na območju DPN, opravljajo gradbeni inšpektorji,
- bistvene in druge zahteve, pa gradbeni in drugi inšpektorji vsak iz svoje pristojnosti.
V petem odstavku je določeno, da gradbeni in občinski inšpektor podatke o začetku inšpekcijskega postopka, ki se nanaša na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, nemudoma vnese v sistem eGraditev. Podatki o začetku inšpekcijskega postopka vsebujejo podatek o pristojnem inšpektorju, datumu začetka postopka, podatek o vrsti gradnje in njeni lokaciji.
Novo predvidena določba je tudi v 109. členu, ki določa, da ima občina v primerih iz četrtega odstavka 90. člena tega zakona zakonito zastavno pravico na nepremičnini, ki je predmet inšpekcijskega ukrepa, za zavarovanje terjatve iz naslova stroškov, ki so ji nastali z izvrševanjem inšpekcijskih ukrepov, dokler niso poplačani vsi stroški, nastali zaradi izvrševanja ukrepa. Višino teh stroškov občina ugotovi z odločbo, o izdaji katere obvesti zemljiškoknjižno sodišče, ki po uradni dolžnosti vpiše zastavno pravico na nepremičnini.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 4. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *