Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj je pripravilo osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona spodbujanju skladnega regionalnega razvoja (v nadaljevanju: Zakon).
Poglavitne rešitve predloga Zakona so:
- Načrtovanje in izvajanje regionalne politike na državni in regionalni ravni
Načrtovanje regionalne politike na nacionalni in regionalni ravni bo rezultat medresorskega in teritorialnega dialoga, ki bo vezan na veljavnost strategije regionalnega razvoja Slovenije in ne več na programsko obdobje večletnega finančnega okvirja evropske kohezijske politike. Učinkovitejši teritorialni dialog za razvoj regije, kot mehanizem usklajevanja med vlado in razvojnimi regijami, v okviru katerega se opredelijo ključni ukrepi in projekti za premagovanje razvojnih ovir ter viri financiranja.
Načrtovanje in izvajanje regionalne politike bo temeljilo na naslednjih dokumentih:
Strategija regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2026–2042, ki jo sprejme Državni zbor Republike Slovenije na predlog Vlade RS;
- strateški del regionalnega razvojnega programa za obdobje 2026–2042, ki ga sprejme razvojni svet razvojne regije;
- Akcijski program Strategije regionalnega razvoja Slovenije za obdobje 2028–2034, ki ga sprejme Vlada Republike Slovenije na predlog ministrstva, pristojnega za regionalni razvoj;
- izvedbeni del regionalnega razvojnega programa za obdobje 2028–2034, ki ga sprejme razvojni svet razvojne regije,
- neposredna sklenitev pogodbe na podlagi akcijskega programa strategije regionalnega razvoja Slovenije in izvedbenega dela regionalnega razvojnega programa oziroma neposredna potrditev operacije oziroma javni poziv ali javni razpis, če gre za subjekte zasebnega prava.
S tem se bo dalo regionalnemu razvoju potrebno težo in se ga posledično tudi učinkoviteje spremljalo in vrednotilo.
Dogovor za razvoj regij nadomesti izvedbeni del regionalnega razvojnega programa, ki ga regija pripravi na podlagi teritorialnega razvojnega dialoga znotraj regije in v sodelovanju z resornimi ministrstvi.
- Dati večji pomen regijam/Izzivi centralizacije/decentralizacije in policentričnega skladnega regionalnega razvoja
Vključevanje regij v teritorialni dialog že na samem začetku priprave strateških in izvedbenih dokumentov. Odločanje o financiranju regijskih projektov se spusti na raven regije v okviru strategije regionalnega razvoja Slovenije. Regije bodo tiste, ki bodo odločale o regijskih projektih glede na razvojne cilje in prioritete, opredeljene v regionalnih razvojnih programih v skladu z akcijskim programom strategije regionalnega razvoja Slovenije.
- Naslavljanje območij s posebnimi razvojnimi izzivi oziroma območij, ki razvojno še posebej zaostajajo
Kot problemska območja se opredelijo območja z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi izzivi zaradi neugodnih gospodarskih, naravnih, socialnih ali demografskih razmer ter jih z ukrepi razvojnih politik ni mogoče izboljšati. Obsegajo območja ene ali več občin, med katere spadajo:
- obmejna območja,
- območja v gorskem ali hribovitem svetu,
- druga območja z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi izzivi.
Podrobnejši kriteriji za določitev problemskih območij določi Vlada RS s podzakonskim aktom.
Za problemska območja se pripravi posebni program razvojnih spodbud, ki ga za obdobje štirih let sprejme Vlada RS na predlog ministrstva ob sodelovanju ministrstev in vseh relevantnih deležnikov iz navedenega območja.
- Financiranje regionalnega razvoja in teritorialni pristopi
S spremembami ZSRR-2 je predvideno:
- financiranje regionalnega razvoja na podlagi celovitega teritorialnega pristopa med vlado in razvojnimi regijami, upoštevajoč izražene potrebe regij,
- identifikacija in ovrednotenje projektov, ki prispevajo k skladnemu regionalnemu razvoju,
- za izvajanje izvedbenih delov regionalnih razvojnih programov in programov za problemska območja se v proračunu Republike Slovenije letno zagotovijo javna sredstva, ki zajemajo tudi sredstva evropske kohezijske politike.
- Večnivojsko upravljanje skladnega regionalnega razvoja
Organi odločanja na ravni regije:
Na ravni razvojne regije in kohezijske regije se ohranjata:
- razvojni svet regije in
- razvojni svet kohezijske regije.
Razvojni svet regije sestavljajo:
- predstavniki občin,
- predstavniki gospodarstva,
- predstavniki nevladnih organizacij v regiji in
- predstavniki znanosti.
V razvojnem svetu regije ima predstavnike tudi narodna skupnost in avtohtona romska skupnost v regiji.
Vsi predstavniki imajo enako moč glasovanja, pri čemer se za pomembnejše vsebine, kot so regionalni razvojni programi in regionalni prostorski plani, poleg glasov večine vseh članov razvojnega sveta regije zahteva tudi večina predstavnikov občin, ki hkrati predstavljajo vsaj 50 odstotkov prebivalstva razvojne regije.
Razvojni svet kohezijske regije:
- vsak razvojni svet regije imenuje pet predstavnikov, od katerih je en predstavnik gospodarstva, en predstavnik nevladnih organizacij in en predstavnik znanosti,
- mandat za obdobje vsakokratnega večletnega finančnega okvirja EU,
- strokovno administrativne naloge opravlja RRA, ki jo izbere razvojni svet kohezijske regije,
- kohezijska regija lahko ustanovi stalno predstavništvo pri EU.
- Vloga regionalnih razvojnih agencij in opravljanje splošnih razvojnih nalog:
- razširitev nalog, ki jih izvajajo regionalne razvojne agencije in se na regionalni ravni opravljajo v javnem interesu: npr. naloge prostorskega planiranja na regionalni ravni;
- možnost izvajanja razpisov na ravni regije v skladu z akcijskim programom za izvajanje strategije regionalnega razvoja Slovenije in izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa.
- Ažurno in celostno spremljanje in vrednotenje izvajanja ter prilagajanje sistema regionalnega razvoja
Ažurno in celostno spremljanje ter vrednotenje izvajanja in prilagajanje sistema regionalnega razvoja – tako samega sistema (organiziranost) kot programov in izvajanja projektov – bo zagotovljeno tako, da bi Vlada Republike Slovenije vsako peto leto predložila Državnemu zboru Republike Slovenije poročilo o izvajanju strategije regionalnega razvoja Slovenije za pretekla štiri leta z oceno rezultatov.
Vlada RS vzpostavi svet za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja kot usklajevalni organ, katerega člani bodo ministri oziroma državni sekretarji pristojnih ministrstev, predsednik-/a/i razvojnega sveta kohezijske regije in predsedniki razvojnih svetov posameznih razvojnih regij.
- Način reševanja:
Predlog zakona vsebuje določbe, s katerimi se spreminja in dopolnjuje ZSRR-2 ter odpravljajo zaznane pomanjkljivosti. Za izvajanje zakona bodo sprejeti tudi naslednji podzakonski akti:
- Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o regionalnih razvojnih programih,
- Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju ukrepov endogene regionalne politike,
- Uredba o določitvi problemskih območij.
- Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o regionalnih razvojnih agencijah,
- Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o razvojnem svetu kohezijske regije.
Predlog zakona daje podlago Državnemu zboru Republike Slovenije za sprejem strategije regionalnega razvojnega Slovenije. Na ravni strateškega dokumenta bodo določene prioritete in usmeritve regionalnega razvoja, usmeritve za pripravo regionalnih razvojnih programov ter vrednotenja ukrepov regionalne politike.
Vlada RS bo za izvajanje strategije sprejela akcijski program za izvajanje strategije. Z akcijskim programom bodo določeni cilji, ukrepi, projekti, obseg in viri sredstev in čas za njihovo uresničitev, način izvajanja ter kazalci, s katerimi se bo merilo njihovo doseganje.
Z namenom zmanjševanja razvojnega zaostanka problemskih območij z omejenimi možnostmi in posebnimi razvojnimi vplivi, ki so prizadeta zaradi neugodnih gospodarskih, naravnih, socialnih ali demografskih razmer, bo Vlada Republike Slovenije lahko sprejela ustrezne programe ter se učinkovito odzvala na razvojne probleme s prilagojenimi rešitvami.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 6. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.