Ministrstvo za zdravje je pripravilo nov osnutek predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravstveni dejavnosti (v nadaljevanju: Zakon).   Javni zdravstveni zavodi Poglavitne rešitve predloga Zakona so med drugim določitev dodatnih pogojev, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki v javnem zdravstvenem zavodu opravlja poslovodno funkcijo, funkcijo strokovnega vodenja javnega zdravstvenega zavoda, določa pristojnosti direktorjev in svetu javnega zdravstvenega zavoda.   Zaradi možne poslovne ali plačilne nestabilnosti javnega zdravstvenega zavoda predlog zakona dopušča možnost uvedbe sanacijo in imenovanje sanacijske uprave kot poslovodnega organa (namesto direktorja), pri čemer so bi takšna sanacija izvajala kot posebni projekt Vlade RS.   Prav tako velja izpostaviti dodatno obveznost za direktorja in svet zavoda, in sicer upoštevanje usmeritev, ki jih da ustanovitelj, ter širi zahteve za notranjega revizorja tudi na javne zdravstvene zavode, kjer je ustanovitelj občina oziroma mesto (trenutno namreč velja ta obveznost le za zdravstvene zavode, ki jih ustanovi Republika Slovenije). Predlog novele pa tudi črta obvezno izvajanje revizij računovodskih izkazov, na novo določa vsebino letnega načrta notranje revizije in poenostavlja postopek izbire notranjega revizorja.   Koncesije za opravljanje zdravstvene dejavnosti Ključna novost na področju koncesij v zdravstvu je izrecna zakonska določitev, da se po poteku koncesijskega obdobja opravi javni razpis in se koncesija podeli na novo, s čimer se zagotavlja ustrezna transparentnost postopka in enaka obravnava kandidatov v postopku. Pri tem se na novo definira tudi območje podelitve koncesije, in sicer za območje na primarni ravni zdravstvene dejavnosti šteje občina ali več občin skupaj (op.: prepuščeno dogovoru na ravni občin v konkretnem primeru), na sekundarni ravni zdravstvene dejavnosti pa posamezna zdravstvena regija. Nadalje se s predlogom novele določa, da je minimalni dovoljeni obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, ki se lahko podeli posameznemu koncesionarju, 0,20 programa na sekundarni in 0.5 programa na primarni ravni. S predlogom Zakona se uvajajo dodatna merila za izbiro koncesionarja, kar bo omogočilo transparentno in vsebinsko ustrezno izbiro ustreznega kandidata.   Ključna sprememba Zakona je tudi zahteva, da se obseg programa v koncesijski odločbi in koncesijski pogodbi opredeli določno (op.: višina je številčno opredeljena kot del posameznega ali več timov), ne le okvirno, s čimer se omogoča bolj predvidljivo izvajanje zdravstvene dejavnosti (tako za koncesionarja, koncedenta in plačnika kot tudi za paciente) in porabo javnih sredstev. S tem namenom predlog zakona iz besedne zveze umika besedo »predviden«.   Zakon z enakim namenom razširja nabor razlogov za odvzem koncesije, npr. kadar koncesionar spremeni svoj pravni status oziroma če neupravičeno odklanja paciente.   Koncesija na primarni ravni Občina mora za podelitev koncesije najprej sprejeti koncesijski akt. To je akt, v katerem se ob upoštevanju stanja in predvidenega razvoja mreže javne zdravstvene službe določijo najmanj vrsta, območje in predviden obseg opravljanja koncesijske dejavnosti, trajanje koncesije. Obvezna vsebina koncesijskega akta je tudi utemeljitev razlogov za podelitev koncesije iz drugega odstavka 42. člena tega zakona.   Koncesijski akt na primarni ravni zdravstvene dejavnosti sprejme občina v obliki občinskega odloka. Občina mora na koncesijski akt predhodno pridobiti soglasje ministrstva, pristojnega za zdravje, in Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Koncesija se v skladu s koncesijskim aktom podeli na podlagi javnega razpisa, ki se objavi na spletni strani koncedenta, in pa tudi na portalu javnih naročil.   V 44.d členu ZZDej so določena groba merila za izbiro koncesioarja, koncendent pa lahko določit tudi druge okoliščine in merila, glede na posebnost posamezne vrste zdravstvene dejavnosti, ki je predmet javnega razpisa. Postopek se zaključi tako, da o izbiri koncesionarja odloči koncedent z odločbo (koncesijska odločba), s katero ponudniku, čigar ponudba je bila po merilih iz prejšnjega člena ocenjena najbolje, podeli koncesijo. V koncesijski odločbi se poleg izbranega ponudnika in odgovornega nosilca vrste zdravstvene dejavnosti, v katero sodi program zdravstvene dejavnosti oziroma storitve specialistične bolnišnične dejavnosti, ki so predmet koncesije, navedejo najmanj tudi predmet in predviden obseg koncesijske dejavnosti, območje in lokacija izvajanja koncesijske dejavnosti, trajanje podeljene koncesije in pravni pouk za uveljavljanje pravnega varstva. V odločbi se določi tudi rok, v katerem mora izbrani ponudnik podpisati koncesijsko pogodbo in rok, v katerem mora začeti opravljati koncesijsko dejavnost. Če izbrani ponudnik iz razlogov na njegovi strani v tem roku ne podpiše koncesijske pogodbe, koncesijska odločba preneha veljati (44.e člen ZZDej). Posebnost podelitve koncesije na primarni ravni je v tem, da lahko zaradi zagotavljanja javnega interesa več sosednjih občin izvede skupni postopek za podelitev koncesije na primarni ravni zdravstvene dejavnosti na območju občin, ki se vključijo v skupni postopek. Medsebojne pravice in obveznosti določijo občine s koncesijskim aktom, ki ga pred izvedbo skupnega postopka pristojni organi posameznih občin sprejmejo v enakem besedilu. Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 20. 12. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.