na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo.
Predlog Zakona izboljšuje pravni okvir za delovanje javnih zavodov, skladov in agencij ter nevladnih organizacij in modernizira ureditev socialne varnosti za samozaposlene v kulturi in zaposlene v javnih zavodih.
S predlogom Zakona prihaja do sprememb v šestih sklopih:
- upravljanje in financiranje javnih zavodov, vključno z boljšimi pogoji dela,
- javna kulturna infrastruktura in javni investicijski projekti,
- boljši delovni pogoji za samostojne delavce v kulturi,
- boljši pogoji za delovanje nevladnih organizacij v kulturi,
- spremenjen konceptualni okvir javnega interesa za kulturo ter
- transparenta, dialoška in merljiva kulturna politika.
Bolj stabilno in dolgoročno načrtovanje dela bodo na področju javnih zavodov omogočili dvoletni programi financiranja. Poleg tega je pomembno, da bodo na področju upravljanja javne kulturne infrastrukture bolj natančno določeni kriteriji in merila, kdaj lokalna kulturna infrastrukture presega občinski pomen in jo lahko financira tudi država. Prišlo bo do izboljšanja preglednosti sistema brezplačne uporabe za izvajalce v javnem interesu. S spremembami bo omogočeno bolj sistematično izvajanje obveznega umetniškega deleža pri javnih investicijah.
Med drugim se v predlogu Zakona jasno definirana nevladne organizacije, hkrati pa se vzpostavlja pravna podlaga za kritje stroškov uporabe prostorov. Možna bo prilagoditev pogodb pri visoki inflaciji ter izjasnitev o odločitvah strokovnih komisij pred izdajo odločb o sofinanciranju. S predlogom Zakona se uvaja tudi daljše pogodbe za upravljanje ali brezplačno uporabo javne kulturne infrastrukture, ki bodo namesto dosedanjih pet let zdaj sklenjene za deset let, z možnostjo podaljšanja.
V predlogu Zakona je natančnejše opredeljen javni interes za kulturo s poudarkom na dostopnosti in skladnim regionalnim razvojem ter kulturo kot javnim dobrim. Predlog Zakona predvideva tudi natančnejšo opredelitev Nacionalnega programa za kulturo in vloge Nacionalnega sveta za kulturo kot najvišjega neodvisnega telesa v kulturi.
Podrobneje se določa zagotavljanje javnih kulturnih dobrin širšega pomena, ki jih pod določenimi pogoji zagotavlja občina, z napotitvijo na področja, kot so določena v 4. členu ZUJIK. Vzpostavi se podlago za jasnejša merila za preseganje lokalnega in občinskega pomena.
Med poglavitnimi rešitvami predlog Zakona navaja vzpostavitev nove javne evidence lokalnih programov za kulturo, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za kulturo. Evidenca obsega lokalne programe za kulturo ter v primeru, če občine, ki niso mestne, ne izdelajo samostojnega programa za kulturo, temveč je ta vključena v drugih dokumentih razvojnega načrtovanja lokalnih skupnosti, tudi te dokumente v delu, ki se nanašajo na kulturo. Pri tem evidenca vsebuje tudi poročila o izvajanju teh strateških dokumentov za področje kulture.
Členu, ki določa deleže financiranja v primeru, da javni zavod ustanovi več občin, se doda določba, da se v primeru, da javni zavod na področju kulture ustanovi država in ena ali več lokalnih skupnosti, deleže določi s pogodbo med soustanovitelji ter ustanovitvenim aktom javnega zavoda. Hkrati se določi tudi, kdaj se lahko občini, ki je ustanoviteljica javnega zavoda, namenijo dodatna sredstva – in sicer na podlagi pravilnika, ki bo določil podrobnejša merila in kriterije preseganja pomena za lokalno skupnost.
Predlog Zakona novosti prinaša tudi pri postopku imenovanja direktorja pri javnih zavodih z več soustanovitelji, pri čemer se doda natančnejše določen postopek še za zavode, kjer so soustanovitelji tako država kot ena ali več občin. Direktorja tako imenuje minister, občine pa k imenovanju podajo soglasje.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 29. 10. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *