Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Poglavitne rešitve predloga Zakona so:
- Ministrstvo, pristojno za prostor, bo po potrebi prevzelo vlogo koordinatorja vseh državnih nosilcev urejanja prostora ter mediatorja mnenj, ne le pri državnih prostorskih načrtih (DPN), temveč tudi pri občinskih prostorskih načrtih (OPN).
- Nosilci urejanja prostora (NUP) bodo morali svoje zahteve posredovati v digitalni in »prostorizirani« obliki ter jih vključiti v Prostorsko-informacijski sistem države (PIS), kar bo omogočilo učinkovitejše prostorsko načrtovanje.
- Roki za izdajo mnenj pri prostorskem načrtovanju bodo omejeni na 30 dni. Nosilec urejanja prostora se lahko pripravi mnenja odreče, s čimer samodejno privoli v načrtovano rešitev. Občinsko mnenje bo imelo poseben status, občine pa bodo lahko sodelovale na ustni obravnavi v postopku izdaje gradbenega dovoljenja prek občinskega urbanista, kar bo omogočilo boljše spremljanje gradbenih namer in razjasnjevanje nejasnosti v prostorskih aktih.
- Ukinja se posebna ureditev za celovito presojo vplivov na okolje, presojo vplivov na okolje in presojo sprejemljivosti vplivov na varovana območja narave pri pripravi prostorskih aktov. Vse tri presoje se bodo izvajale skladno s predpisi o varstvu okolja in ohranjanju narave.
- Predlog Zakona predvideva pospešitev postopkov DPN, tudi z ukinitvijo projektnih skupin. Ministrstvo bo lahko predlagalo Vladi RS, da ustavi pripravo DPN, če pobudnik ni aktiven.
- Uvaja se možnost »ciljnih sprememb in dopolnitev občinskega prostorskega načrta (OPN)«, ki omogoča manjše in ciljno usmerjene spremembe brez potrebe po dolgotrajnih postopkih, kar bo njihovo pripravo skrajšalo in poenostavilo.
- Omogočena bo hkratna lokacijska obravnava ciljnih sprememb OPN ali lokacijske preveritve ter dokumentacije za gradnjo. Tako se bodo lahko v enem postopku pridobila tako mnenja k prostorskemu aktu kot tudi mnenja k projektni dokumentaciji, kar bo pospešilo postopke za pridobitev gradbenega dovoljenja. Lokacijsko obravnavo bo vodila občina, pri čemer se opira na uspešno prakso iz Zakona o obnovi, razvoju in zagotavljanju finančnih sredstev.
- Določen je največ 10-letni rok za izvedbo opremljanja stavbnih zemljišč, kar bo občine spodbudilo k bolj premišljenemu načrtovanju, hkrati pa povečalo pravno varnost lastnikov zemljišč. Zakon občinam omogoča, da si s sistemom akontacij zagotovijo del potrebnih sredstev za gradnjo komunalne infrastrukture.
- V določenih primerih bo dovoljena alternativna oskrba objektov z vodo, kanalizacijo in električno energijo. Po izgradnji gospodarske javne infrastrukture bo obvezen priklop na javno omrežje, kar bo investitorjem omogočilo hitrejši začetek gradnje.
- Posodobljeni bodo ključni instrumenti zemljiške politike, vključno s komunalnim opremljanjem, komunalnim prispevkom, določitvijo gradbenih parcel, soglasji za spreminjanje meja parcel in predkupno pravico, kar bo omogočilo lažje in učinkovitejše upravljanje prostora.
- Za čim hitrejšo realizacijo gradnje na komunalno opremljenih stavbnih zemljiščih se uvaja obvezno obračunavanje takse za nezazidana stavbna zemljišča. Občine bodo morale sprejeti ustrezne odloke po vzpostavitvi evidence stavbnih zemljišč, po letu 2026, lahko pa tudi prej.
- Občine bodo morale v dveh letih po uveljavitvi zakona sprejeti načrt preskrbe z zemljišči, ki bo temeljil na OPN in drugih razvojnih dokumentih. Ta dokument bo ključen za razvoj in izvedbo občinskih projektov.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 4. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *