Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju prostora.
Med drugim se črta 40. člen veljavnega zakona, ki je določal Komisijo vlade za prostorski razvoj. Posledično se spreminja kar nekaj členov zakona.
Tako se med drugim spreminja 15. člen, ki določa podrobnejša pravila urejanja prostora, v katerem v tretjem odstavku določa, da se mora prostorski izvedbeni akt uskladiti s podrobnejšimi pravili urejanja prostor ob njegovi prvih spremembi in ne v enem letu po uveljavitvi pravil.
Spreminja se tudi 16. člen, ki ureja smernice nosilcev urejanja prostora, in sicer je dodano določilo, da le-te ne smejo določati obličnosti prostorskega akta (npr. oblike zapisa, določanja poglavij, načina prostorskega prikaza v grafičnem delu, ipd.). Dodana je zahteva, da vsebujejo smernice prostorski prikaz območij, kjer je treba upoštevati zahteve predpisov z delovnega področja nosilca urejanja prostora. To je bistvenega pomena za učinkovitejše sodelovanje nosilcev urejanja prostora pri pripravi prostorskih aktov in za vedenje pripravljavcev prostorskih aktov, na katerih območjih je treba v pripravo vključiti konkreten nosilce urejanja prostora. Usmeritve, glede tega pri katerih vrstah prostorskih aktov nosilci urejanja prostora sodelujejo, so v primeru, da jih nosilec urejanja prostor določi v svojih smernicah, za pripravljavca prostorskega akta obvezujoče.
Spreminja se deseti odstavek 41. člena, ki natančneje zavezuje pripravljavca prostorskega akta, da za sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov ne določa tistih nosilcev urejanja prostora, ki jih načrtovane ureditev ne zadevajo, ker gre pri tem za nepotrebno obremenjevanje nosilcev urejanja prostora.
Skladno s predlogom sprememb 42. člena, bo ministrstvo za prostor, kot nosilec urejanja prostora sodelovalo pri pripravi OPN ter pri OPPN in lokacijski preveriti, kadar se spreminja namenska raba prostora. Če po izvedenih usklajevanjih pri pripravi OPN ne bo prišlo do uskladitve pripravljavca z in nosilca urejanja prostora, in to ne bo povezano s konfliktom med načrtovanimi ureditvami in javnim interesom, ki je varovan s predpisom s področja nosilca urejanja prostora, bo o uskladitvi lahko odločil minister, pristojen za prostor.
S predlogom zakona se uvaja občinski, medobčinski ali regionalni svet za prostor, katerega ustanovitev ni obvezujoča, je pa možna. Občinski svet bo ustanovil župan, medobčinski ali regionalni svet pa skupina županov občin na območju katerih bo svet deloval.
S spremembo četrtega odstavka 46. člena se občinskemu urbanistu dodaja nova naloga, in sicer sodelovanje na obravnavah v postopku izdaje gradbenega dovoljenja.
Dopolnjuje se 117. člen zakona (vsebina OPN), in sicer nov drugi odstavek določa, da morajo biti prostorski izvedbeni pogoji določeni jasno in nedvoumno ter ne smejo vsebovati zahtev po pridobitvi mnenj, soglasij ali drugih odobritev. Vsa morebitna mnenja, ki jih je treba pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja ali izvedbo posega v prostor morajo biti določena v predpisih in nosilci urejanja prostora ne smejo zahtevati, da se ponovno zapisujejo v OPN ali jih celo določati »ad hoc«, brez pravne podlage. Enako velja tudi za občino, ki je sicer pripravljavec OPN. Tudi občina ne sme »ad hoc« določati mnenj, soglasij ali odobritev organov, organizacij ali celo posameznikov. Edina izjema so zahteve v zvezi s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in mnenj pri posegih v registrirano nepremično kulturno dediščino ali njihova vplivna območja, ki se jih, v skladu s predpisi s področja kulturne dediščine, določi s prostorskim izvedbenim aktom.
Spreminja se tudi 122. člen (odziv na osnutek OPN). V primeru, da se če nosilci urejanja prostora v 30 dneh ne bodo podali mnenja na osnutek OPN in okoljsko poročilo se bo štelo da h gradivu nimajo pripomb, razen mnenj, ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti na območja Natura 2000. Nosilec urejanja prostora bo lahko pred iztekom 30-dnevnega roka obvestil občino, da mnenja ne more podati v 30-dnevnem roku in se dogovoril za nov rok. Ta ne bo smel biti daljši od 30 dni. Če mnenje tudi v dogovorjenem času ne bo podano, pa se bo štelo, da k predloženim dokumentom nima pripomb, razen mnenj ki se nanašajo na presojo sprejemljivosti na območja Natura 2000. Enako je rok določen tudi za mnenje ministrstva, pristojnega za celovito presojo vplivov na okolje, pri čemer je rok 60 dni in le v primeru, da so vplivi OPN na okolje v okoljskem poročilu ocejeni kot sprejemljivi. Tudi v tem primeru to ne velja za presojo sprejemljivosti na območja Natura 2000. Rok 60 dni je rok, ki zajame skrajni rok za pridobitev mnenj nosilcev urejanja prostora, ki jih ministrstvo upošteva pri presoji sprejemljivosti vplivov OPN na okolje.
Spremembe se predvidevajo tudi pri OPPN. Na enak način kot pri OPN se tudi tu določa, da morajo biti pogoji določeni jasno in nedvoumno in ne smejo vsebovati zahtev po pridobitvi mnenj, soglasij ali drugih odobritev. Vsa morebitna mnenja, ki jih je treba pridobiti pred izdajo gradbenega dovoljenja ali izvedbo posega v prostor morajo biti določena v predpisih in nosilci urejanja prostora ne smejo zahtevati, da se ponovno zapisujejo v OPPN ali jih celo določati »ad hoc«, brez pravne podlage. Enako velja tudi za občino, ki je sicer pripravljavec OPN. Tudi občina ne sme »ad hoc« določati mnenj, soglasij ali odobritev organov, organizacij ali celo posameznikov. Edina izjema so zahteve v zvezi s pridobitvijo kulturnovarstvenih pogojev in mnenj pri posegih v registrirano nepremično kulturno dediščino ali njihova vplivna območja, ki se jih, v skladu s predpisi s področja kulturne dediščine, določi s prostorskim izvedbenim aktom.
Pri vsebini OPPN se dodaja, da je njegov sestavni del lahko tudi program opremljanja stavbnih zemljišč.
S spremembo 141. člena bo pri tehnični posodobitvi prostorskega izvedbenega akta sodeloval tudi občinski urbanist.
158. členu predloga zakona se dodaja določilo, da se za kuminalno opremo »šteje tudi druga gospodarska javna infrastruktura, ki ni oziroma ne bo v lasti občine in obsega ureditve v okviru državne ceste, ki jih je v skladu s predpisom, ki ureja ceste, dolžna sofinancirati občina.« Pripravljavec pojasnjuje, da se s tem odpravlja pomanjkljivost sedanjega sistema ko občina za ureditve v sklopu državnih cest, ki služijo območju opremljanja in jih je v skladu s predpisom, ki ureja ceste, dolžna financirati občina, ne more odmerit komunalnega prispevka, ker to ni komunalna oprema.
Na novo oz na bolj jasne način se ureja tudi področje samooskrbe objektov.
Novosti so tudi na področju odmere komunalnega prispevka. Med drugim bo s spremembo zakona zavezanec za plačilo komunalnega prispevka tudi investitor oziroma lastnik objekta, ko se zaradi prizidave objekta ali novogradnje ob obstoječi stavbi povečuje površina gradbene parcele.
Prav tako vlogi za odmero komunalnega prispevka ne bo več potrebno priložiti dokončno oziroma pravnomočno gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, temveč »projektno dokumentacijo za pridobitev gradbenega dovoljenja v skladu s predpisi, ki urejajo graditev, če gre za novogradnjo manj zahtevnega ali zahtevnega objekta.« Prav tako plačilo komunalnega prispevka ni več pogoj za prijavo pričetka gradnje, je pa pogoj za izdajo gradbenega dovoljenja.
Zakon predvideva tudi, da bo občina akontacijo komunalnega prispevka za novo komunalno opremo lahko odmerila tudi od neurejenih zazidljivih zemljišč, ki so opremljena in ustrezajo kriteriju urejenega zazidljivega zemljišča skupaj z sosednjimi zemljišči v lasti istega lastnika oziroma lastnikov.
Med občinske oprostitve plačila komunalnega prispevka pa se dodaja gradbeno inženirske objekte in objekte namenjene za zaščito in reševanje.
Občine bodo morale najpozneje do 31. decembra 2025 uskladiti predpise, ki določajo občinske oprostitve.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 28. 8. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.