Na spletnem portalu eDemokracija je objavljen predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o romski skupnosti v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravil Urad Vlade RS za narodnosti.
S predlogom Zakona se želijo odpraviti ključne pomanjkljivosti veljavne ureditve, ki je v veljavi od leta 2007 in od tedaj ni bila spremenjena ali dopolnjena. Razloge za pripravo sprememb je mogoče strniti v štiri temeljne cilje, ki jih predlog Zakona zasleduje.
- Prvi cilj je vzpostavitev novega instituta – občinskega koordinatorja za izboljšanje položaja romske skupnosti. Ta bo povezoval lokalne skupnosti z državnimi organi z namenom krepitve komunikacije, izmenjave mnenj ter dobrih praks, kar naj bi prispevalo k učinkovitejšemu reševanju izzivov, s katerimi se soočajo pripadniki romske skupnosti. Pogosto se je pokazala potreba po boljšem povezovanju med lokalno in državno ravnjo. Na novo se v medsebojno mrežo vključuje 25 občin z evidentiranimi romskimi naselji, koordinacijo pa bo prevzel državni organ, pristojen za narodnosti.
- Drugi cilj je zagotoviti večjo politično reprezentativnost in legitimnost Sveta romske skupnosti RS, kar naj bi prispevalo k bolj demokratičnemu in učinkovitemu delovanju. Spremembe krepijo vlogo Sveta, pri čemer spoštujejo samoodločbo romske skupnosti, izraženo prek lokalnih volitev. Pomembna je tudi jasna opredelitev nalog in pristojnosti Sveta.
- Tretji cilj je ureditev pravne podlage za sofinanciranje društev, zvez društev, medijev in drugih programov ter projektov, ki se nanašajo na izobraževanje, kulturo, socialo, bivanje, zdravstvo, informiranje, založništvo ter druge dejavnosti v korist romske skupnosti. Na pravno vrzel sta opozorila tudi Komisija za preprečevanje korupcije in Inšpektorat za javni sektor – edina ustrezna rešitev je zakonska ureditev dodeljevanja sredstev.
- Četrti cilj pa je pospešitev postopkov za urejanje prostorske problematike romskih naselij in izboljšanje bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.
Uvedba občinskega koordinatorja za izboljšanje položaja romske skupnosti je predvidena v občinah z evidentiranimi romskimi naselji – teh je trenutno 25. Med njimi so Beltinci, Brežice, Cankova, Črenšovci, Črnomelj, Dobrovnik, Grosuplje, Ivančna Gorica, Kočevje, Krško, Kuzma, Lendava, Metlika, Murska Sobota, Novo mesto, Puconci, Ribnica, Rogašovci, Semič, Šalovci, Šentjernej, Škocjan, Tišina, Trebnje in Turnišče.
Koordinatorji bodo zaposleni na občinah, njihovo delo pa bo financirano iz državnega proračuna. Delovanje bo urejeno z vsakoletnim načrtom dela, koordinatorji pa se bodo povezovali v Svet koordinatorjev, ki ga vodi predstojnik Urada za narodnosti.
Med drugim novi 16.a člen omogoča pospešitev prostorskega urejanja evidentiranih romskih naselij in procesno posega v 121. in 123. člen Zakona o urejanju prostora, kadar se postopek občinskega prostorskega načrta začne zgolj za ta naselja. S tem bodo postopki za rešitev prostorskih izzivov v romskih naseljih potekali hitreje, kar bo pripomoglo k izboljšanju bivalnih razmer pripadnikov romske skupnosti.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 18. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *