Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o revidiranju (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.
Poglavitne rešitve predloga zakona so, poleg – uskladitve slovenskega pravnega reda z evropsko zakonodajo, in sicer z Direktivo 2022/2464/EU, ki spreminja Direktivo 2006/43/ES in Uredbo 537/2014/EU, tudi:
Spremenjene definicije pojmov in mestoma uvedba novih, s čimer se dodatno uredi dajanje zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Na področju profesionalnih kvalifikacij:
- spremembe za zagotovitev, da imajo pooblaščeni revizorji, ki poleg tega želijo pridobiti dovoljenje za izvajanje zagotovila o trajnostnostnem poročanju, potrebno strokovno znanje in izkušnje pri zagotavljanju trajnostnostnega poročanja,
- med praktičnim usposabljanjem, ki traja 3 leta, mora biti vsaj 8 mesecev zagotovljeno poročanje o trajnostnosti ali druge storitve, povezane s trajnostnostjo,
- odobritev zakonitih revizorjev iz druge države članice: če se država članica gostiteljica odloči, da morajo zakoniti revizorji, odobreni v drugi državi članici, opraviti preizkus usposobljenosti, da bi bili odobreni v državi članici gostiteljici, mora preizkus zajemati tudi ustrezno poznavanje zakonitih revizorjev o zakonih in predpisih te države članice gostiteljice, ki se nanašajo na posle zagotavljanja trajnostnostnega poročanja,
- pooblaščeni revizorji, z izdano licenco pred 1. 1. 2024 ali v postopku odobritve, pod pogojem, da ta postopek zaključijo do 1. 1. 2026 – ni treba izpolnjevati novih zahtev glede izobrazbe in poklicnih kvalifikacij glede dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti; ne glede na to je potrebno ta znanja pridobiti prek zahteve stalnega izobraževanja.
Skladno z navedenim sledijo spremembe glede vpisa v register pooblaščenih in zakonitih revizorjev oziroma revizijskih družb, da bo jasno, kateri revizorji/družbe imajo dovoljenje za dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti in kateri ne.
S spremembami kazenskih določb se bo nadalje zagotavljalo kakovost revidiranja tudi na področju dajanja zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti.
Javni nadzor nad dajanjem zagotovil o zanesljivosti poročanja o trajnostnosti bo imela Agencija. Vzajemna priznavanja regulativnih dogovorov, poklicne skrivnosti in regulativnega sodelovanje med državami članicami se bodo uporabljale tudi za zagotavljanje poročanja o trajnosti.
Poleg navedenega so s predlogom zakona predlagane tudi druge spremembe:
- sprememba definicije subjekta javnega interesa: predlagana je sprememba definicije v 3. členu ZRev-2, ki bi prinesla pozitivne posledice srednje velikim družbam, v katerih imajo država ali občine večinski lastniški delež, glede nekaterih dodatnih obveznosti, ki jih morajo sicer izpolnjevati vse družbe, ki so prepoznane za subjekt javnega interesa (npr. oblikovanje revizijskih komisij, kar v srednjih družbah, večinoma oblikovanih kot družbe z omejeno odgovornostjo, ni smiselno, saj je tak organ neučinkovit;
- sprememba določbe, ki ureja pristojnosti Inštituta v delu sprejemanja oziroma zagotavljanja prevodov pravil notranjega revidiranja, ker ima pravice zagotavljanja prevodov na tem delovnem področju Združenja notranjih revizorjev IIA – Slovenskega inštituta, ki je nosilec razvoja stroke notranjega revidiranja v Sloveniji, kamor se umešča tudi zagotavljanje prevodov standardov notranjega revidiranja,
- urediti določbe, ki se nanašajo na Agencijo: sejnine članom strokovnega sveta, pogoje za imenovanje direktorja in člana strokovnega sveta, nezdružljivost opravljanja nalog in funkcij na položaju direktorja ali člana strokovnega sveta, oženje števila članov strokovnega sveta iz devet na pet oseb, spremenjen postopek predlaganja kandidatov za imenovanje v strokovni svet,
- odpraviti druge ugotovljene pomanjkljivosti veljavne ureditve.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 5. 4. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.