Ministrstvo za notranje zadeve je pripravilo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o javnih zbiranjih.
Najpomembnejši cilj predloga Zakona je zagotavljanje reda, predvsem na športnih prireditvah, ter odprava nejasnosti in uskladitev določb zakona z drugimi predpisi.
Predlog opredeljuje pojem “nevarni predmet,” vključno s predmeti in snovmi, za katere obstaja tveganje zlorabe v nasprotju z njihovim namenom in posledično ogrožanje javnega reda ter varnosti. Prav tako uvaja dodatne pogoje za reditelje, kot so nekaznovanost in vozniško dovoljenje za kategorijo A pri rediteljih na motorjih, ter pristojnosti za evakuacijo in komuniciranje v slovenskem jeziku, na narodnostno mešanih območjih pa tudi v jeziku narodne skupnosti. Določena je tudi obveznost organizatorjev, da zagotovijo novega reditelja, če trenutni ne izpolnjuje predpisanih pogojev, ter pristojnosti IRSNZ za nadzor izvajanja zakona in zagotavljanja reda na prireditvah.
Med cilje predloga Zakona spadajo:
- podaljšanje časovnega obdobja, za katero je mogoče oddati prijavo ali pridobiti dovoljenje za istovrstne prireditve na istem kraju,
- omogočanje zakonite izvedbe prireditev državnega ali lokalnega pomena, ki zaradi objektivnih razlogov niso bile vnaprej načrtovane, na primer sprejem športnikov,
- zagotavljanje zakonite izvedbe shoda ali prireditve, ki je bila prijavljena oziroma dovoljena, a zaradi objektivnih razlogov ni bila izvedena,
- jasnejša opredelitev pomena izrazov, kot so mednarodne športne prireditve ter naprave, ki lahko ogrožajo življenje, zdravje ljudi ali premoženje in
- uskladitev kazenskih določb z načelom zakonitosti v kaznovalnem pravu ter opredelitev prekrškov za nove kršitve zakona, skupaj z zvišanjem glob za prekrške.
S predlogom Zakona se dopolnjuje 12. člen, ki dodaja novo 4. točko, ki se glasi: »4. državni organi, lokalne skupnosti in panožne zveze za dogodke, ki vnaprej niso predvideni in načrtovani in so po svoji naravi državnega ali lokalnega pomena.«. Z dopolnitvijo prvega odstavka 12. člena ne bo potrebna prijava prireditev, ki jih organizirajo državni organi, lokalne skupnosti in panožne zveze, ki zaradi »svoje narave« vnaprej niso načrtovane, so pa organizirane v izredno kratkem času, in so po svoji naravi državnega ali lokalnega pomena, na primer sprejem športnikov. V praksi se je namreč izkazalo, da takih dogodkov, ki niso bili vnaprej predvideni in načrtovani, organizator ni pravočasno prijavil in je to predstavljalo prekršek po Zakonu o javnih zbiranjih.
Za najtežje prekrške se zvišuje tako spodnjo kot zgornjo mejo globe za odgovorne osebe – pravnih oseb, samostojnih podjetnikov, posameznikov, ki samostojno opravljajo dejavnost, ter za odgovorne osebe v državnih organih ali samoupravnih lokalnih skupnostih, pa tudi za organizatorje – posameznike ter vodje shodov oziroma prireditev, ki storijo prekršek iz prvega odstavka 37. člena. V 38. in 39. členu se zvišujeta tudi spodnja in zgornja meja globe za organizatorja, kadar gre za pravno osebo, samostojnega podjetnika ali posameznika, ki opravlja dejavnost, s čimer se določa ustrezno visoka zgornja meja globe. Manj hudi prekrški so posebej opredeljeni, prekrškovnim organom pa je omogočeno izrekanje glob znotraj predpisanega razpona.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 15. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *