Skupina poslank in poslancev je v zakonodajni postopek vložila predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dodatnih interventnih ukrepih na področju zdravstva (v nadaljevanju: Zakon).
Predlagan Zakon uvaja možnost, da javni zavod v izjemnih primerih začasno sklene pogodbo o sodelovanju z drugim izvajalcem, ki ima ustrezno dovoljenje za izvajanje nenujnih prevozov.
Javno zdravstveno službo primarno izvajajo javni zdravstveni zavodi. Kadar ti zaradi obsega potreb ne morejo zagotoviti vseh storitev, se v mrežo vključijo tudi zasebni izvajalci s koncesijo, ki jo podeli Ministrstvo za zdravje na sekundarni ravni oziroma občine na primarni ravni.
V predlogu Zakona je še navedeno, da: »Zaradi splošnega pomanjkanja kadrov na trgu delovne sile, ki se kaže tudi na področju zagotavljanja kadrov za izvajanje dejavnosti nenujnih reševalnih prevozov in sanitetnih prevozov obstaja tveganje, da bi lahko prišlo do prehodnih motenj pri zagotavljanju storitev prevozov pacientov, saj nekateri JZZ zaradi kadrovskega deficita ne bodo mogli sami zagotavljati potrebnega obsega storitev, obstoječi podizvajalci, ki nimajo koncesije za opravljanje dejavnosti, pa ne bodo mogli skleniti pogodbe z ZZZS. Še posebej so pri tem izpostavljena območja manjših lokalnih skupnosti, ki so oddaljene od urbanih središč, kjer dejavnost izvajajo predvsem JZ. Položaj dializnih in onkoloških, pa tudi drugih bolnikov bi se po informacijah nekaterih izvajalcev zdravstvenih storitev, direktorjev zdravstvenih domov in predstavnikov organizacij bolnikov lahko poslabšal po 21. 5. 2026, ko bo začela veljati novela ZZDej-N, ker lokalne skupnosti niso uspele pravočasno ustrezno organizirati izvajanja nenujnih reševalnih prevozov in sanitetnih prevozov.«.
V javni mreži nenujnih reševalnih in sanitetnih prevozov deluje 62 izvajalcev (43 JZZ in 19 zasebnih izvajalcev). Poleg njih ima dovoljenje za prevoze še 28 gospodarskih subjektov, od tega 22 za vse vrste prevozov in 6 le za sanitetne prevoze. Gre za razmeroma veliko število zasebnih izvajalcev, ki sodelujejo tako z JZZ kot s koncesionarji.
V letu 2025 je bilo opravljenih 857.697 storitev nenujnih reševalnih prevozov (502.825 primerov), za katere je bilo iz zdravstvene blagajne izplačanih 63,7 mio evrov, kar je 11 % več kot leto prej. Največji delež predstavljajo prevozi z reševalnim vozilom s spremstvom: JZZ so opravili 24 mio evrov storitev, zasebni izvajalci pa 22 mio evrov. Sledijo sanitetni prevozi na dializo (5,9 mio evrov). Razmerje izvedenih storitev je 58 % JZZ in 42 % koncesionarji, pri ostalih sanitetnih prevozih pa JZZ opravijo 67 % vseh storitev.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno četrtka, 26. 2. 2026 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *