S strani DZ RS smo v pregled in pripombe prejeli predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju: Zakon).
Predlog Zakona zasleduje več ključnih ciljev:
- izboljšanje pogojev za povečanje števila javnih najemnih stanovanj,
- jasna opredelitev pojmov javnih najemnih in oskrbovanih stanovanj,
- poenostavitev in racionalizacija postopkov oddaje stanovanj,
- prenova sistema neprofitnih najemnin za bolj vzdržno izvajanje projektov ob ohranjanju dostopnosti,
- stimulativnejši in manj birokratski sistem subvencioniranja, ki razbremenjuje občine,
- ureditev delovanja neprofitnih stanovanjskih organizacij.
Predlog Zakona med drugim predvideva enotnejši in poenostavljen sistem dodeljevanja subvencij za najemnine. Pomembne novosti vključujejo:
- Poenoten in poenostavljen bo način ugotavljanja upravičenosti do subvencij tako za neprofitno kot tudi za prosto oblikovano najemnino.
- Prijava na javni razpis za javna najemna stanovanja (prej znana kot neprofitna najemna stanovanja) ne bo več pogoj za pridobitev subvencije za prosto oblikovano najemnino.
- Subvencije za vsa javna najemna stanovanja bo krila država, medtem ko bodo občine financirale subvencije za tržna stanovanja – to predstavlja obrat trenutne ureditve.
- Dvignjen bo tudi vstopni prag za pridobitev subvencije za prosto oblikovano najemnino.
Glede izplačila subvencij najemnine in kritja stroška le-teh predlog Zakona predvideva, da najemodajalec za višino subvencije najemnine zniža znesek najemnine, to višino pa najemodajalcu plača pristojni občinski organ občine stalnega prebivališča upravičenca do subvencije najemnine. Trenutno sistem določa, da subvencije za neprofitna stanovanja krijejo občine, država pa subvencionira prosto oblikovane najemnine. Z novo ureditvijo se ta razmerja obrnejo – občine bodo krile subvencije za tržna stanovanja, država pa za vsa javna najemna in oskrbovana stanovanja.
Izplačevanje subvencij bo še naprej v domeni občinskih organov. Po koncu leta bodo lahko občine od države zahtevale povračilo izplačanih subvencij, a le za najemodajalce, ki so osebe javnega prava. Subvencije za tržna stanovanja bo še naprej v celoti krila občina.
Zaradi postopnega prilagajanja neprofitnih najemnin bodo izdatki države za subvencije postopoma naraščali do leta 2030, ko naj bi skupni strošek dosegel 20.386.878,00 EUR. Ker država občinam sredstva povrne z zamikom, bo do prvih proračunskih posledic prišlo šele v letu 2026.
Predlog Zakona skupaj s podzakonskimi akti predvideva štiriletno prehodno obdobje za postopno prilagajanje neprofitnih najemnin. To pomeni, da se bodo izdatki države povečevali postopoma, skladno z višanjem teh najemnin. Ker država občinam subvencije povrne z enoletnim zamikom, v letu 2025 še ne bo proračunskih posledic. Te se bodo pojavile v letu 2026, ko bo država že začela z izplačili po novi ureditvi.
Zaradi spremembe sistema financiranja subvencij – po katerem bodo občine krile subvencije za tržna stanovanja, država pa za vsa javna najemna stanovanja (z izjemo službenih) – se bodo občinski izdatki znižali. Razlog je v tem, da so subvencije za tržna stanovanja praviloma nižje kot subvencije za neprofitna stanovanja.
Po trenutno veljavni zakonodaji občine za subvencije neprofitnih stanovanj letno namenijo približno 13,97 milijona EUR, medtem ko država za tržna stanovanja namenja 10,71 milijona EUR. Po spremembi zakonodaje bi se občinski izdatki znižali za približno 3,3 milijona EUR letno, dolgoročno pa, po popolni prilagoditvi najemnin, celo za okoli 10 milijonov EUR letno.
Treba je poudariti tudi pozitiven vpliv na prihodke lastnikov stanovanj – predvsem občin in stanovanjskih skladov. Ker bo prilagoditev najemnin izrazitejša pri starejših stanovanjih, bo pri teh lastnikih tudi največji porast prihodkov. Ocenjuje se, da se bodo prihodki lastnikov po zaključku prehodnega obdobja povečali za 20 do 40 % glede na leto 2024.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 16. 6. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *