Ministrstvo za naravne vire in prostor je pripravilo novo verzijo predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Gradbenega zakona (v nadaljevanju: Zakon), pri čemer prosi za podajo konkretnih predlogov sprememb členov.
Določa se, da inšpekcijski nadzor nad gradnjo, za katero po tem zakonu ni predpisano gradbeno dovoljenje, opravlja gradbeni, občinski ali drug inšpektor, in sicer v delu, ki se nanaša na skladnost z občinskimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz zakona, ki ureja prostor, ter drugimi sorodnimi predpisi občine, občinski inšpektor, skladnost z državnimi prostorskimi izvedbenimi akti in neposredno uporabnimi temeljnimi in podrobnejšimi pravili urejanja prostora iz zakona, ki ureja prostor, gradbeni inšpektor in bistvene in druge zahteve, gradbeni in drugi inšpektor, vsak iz svoje pristojnosti.
Gradbeni in občinski inšpektor podatke o začetku inšpekcijskega postopka, ki se nanaša na gradnjo, za katero je predpisano gradbeno dovoljenje, nemudoma vnese v sistem eGraditev. Pri tem pa podatki o začetku inšpekcijskega postopka vsebujejo podatek o pristojnem inšpektorju, datumu začetka postopka ter podatek o vrsti gradnje in njeni lokaciji.
Spremembe se predvidevajo tudi v 46. členu, kjer se v prvem odstavku v 3. točki tretja alineja spremeni tako, da se glasi: »sklep o določitvi investitorja kot upravljavca nepremičnine, če gre za nepremičnino v lasti države ali občine, ali pisni dogovor o prenosu pravice upravljanja v skladu z zakonom, ki ureja stvarno premoženje države in samoupravnih lokalnih skupnosti, razen če je iz uradnih evidenc razvidno, da je investitor upravljavec nepremičnine, ali«. Prav tako se v 4. točki beseda »sklep« nadomesti z besedilom »posamični akt«.
Nadalje se za drugim odstavkom doda nov tretji odstavek, ki določa, da se pri rekonstrukciji, prizidavi ali spremembi namembnosti obstoječe stavbe, katere posamezni nadzemni deli kot so streha, balkon, izzidek ali napušč, segajo nad sosednje nepremičnine v lasti države ali občine, ki so javno dobro v upravljanju občine ali države in se z novimi posegi dodatno ne posega na javno dobro, ne glede na določbe tega člena za dokazilo iz 3. točke prvega odstavka tega člena šteje tudi soglasje upravljavca javnega dobra.
S predlaganim Zakonom se med drugim na novo določa tudi, da je upravni organ vezan na mnenje pristojnega mnenjedajalca, če izpolnjuje zahteve iz četrtega odstavka 43. člena tega zakona. V primeru, ko mnenje ne izpolnjuje določenih zahtev, upravni organ zahteva dopolnitev mnenja. Če je dopolnitve mnenja neuspešna, upravni organ odloči s pomočjo mnenja pristojnega organa za nadzor nad mnenjedajalcem ali ko je mnenjedajalec občina, s pomočjo mnenja župana v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo, ali s pomočjo izvedenca ali pa odloči upravni organ sam. V primeru dveh ali več neusklajenih mnenj različnih mnenjedajalcev upravni organ razpiše ustno obravnavo z namenom uskladitve mnenj. V primeru neuspešne uskladitve mnenj upravni organ odloči na način iz prejšnjega odstavka.
V primeru, ko mnenje k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja ni bilo priloženo in investitor izkaže, da mnenje ni bilo dano v roku, upravni organ v petih dneh od vložitve zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja pozove mnenjedajalca, da v 15 dneh od prejema poziva poda mnenje. Upravni organ v pozivu mnenjedajalca opozori, da se bo v primeru, če mnenja v predpisanem roku ne bo podal, štelo, da je pristojni mnenjedajalec mnenje v skladu s četrtim odstavkom 43. člena dal in s tem potrdil skladnost dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja s predpisi iz svoje pristojnosti. Upravni organ s tem pozivom istočasno seznani tudi organ, pristojen za nadzor nad mnenjedajalcem, ali v primeru, ko je mnenjedajalec občina, župana v skladu s predpisi, ki urejajo lokalno samoupravo.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 18. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *