V pregled in pripombe smo prejeli predlog Zakona o plačilnih in javnofinančnih storitvah (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za finance.
Predlog Zakona v celoti nadomešča veljavni Zakon o plačilnih storitvah za proračunske uporabnike. Ta zakon ureja naloge in organizacijo Uprave RS za javna plačila (UJP), ki deluje kot organ v sestavi Ministrstva za finance. Poleg tega določa vodenje Registra proračunskih uporabnikov ter plačilne storitve, ki jih UJP izvaja za neposredne in posredne uporabnike državnega in občinskih proračunov (državo, državne organe, občine, javne zavode, javne agencije in javne sklade).
Izvajanje obstoječega zakona (ZOPSPU-1) je pokazalo, da njegov naslov in normativno področje ne ustrezata več dejanskemu stanju in potrebam uporabnikov storitev, saj UJP poleg klasičnih plačilnih storitev opravlja tudi širok spekter specializiranih nalog za potrebe proračunskih uporabnikov, državnega in občinskih proračunov, upravljavcev sredstev sistema enotnega zakladniškega računa (EZR) na ravni države in občin, nadzornih organov, nosilcev javnih pooblastil in za potrebe vzdrževanja enotnega sistema obdelave podatkov, namenjenega proračunskim, davčnim, statističnim, analitičnim in drugim poročilom. Ti podatki so ključni predvsem za spremljanje izvrševanja državnih in občinskih proračunov, nadzor nad njihovimi izplačili in vplačili ter za učinkovito upravljanje denarnih sredstev v okviru EZR tako na državni kot tudi na občinski ravni. Zakon ureja tudi naloge, vezane na vodenje Registra proračunskih uporabnikov ter storitve na področju elektronskega poslovanja – zlasti glede izmenjave računov in spremljajoče dokumentacije v elektronski obliki (e-računi). Pomembno je poudariti, da med uporabnike storitev UJP sodijo tudi fizične in pravne osebe, ki niso neposredni ali posredni proračunski uporabniki.
Med ključne cilje predloga Zakona spadajo:
- normativna ureditev posebnosti glede vodenja računov in opravljanja plačilnih in drugih storitev UJP za proračunske uporabnike,
- zagotavljanje dostopnosti storitev UJP širšemu krogu uporabnikov ter ureditev posebnosti pri izvajanju storitev UJP za fizične in pravne osebe, ki nimajo statusa proračunskega uporabnika,
- normativna ureditev pogojev, namenov in izjem za uporabo plačilnih storitev zunaj sistema enotnega zakladniškega računa (EZR) v RS in tujini,
- zagotavljanje večje preglednosti poslovanja z javnofinančnimi sredstvi,
- uvedba digitalnega poslovanja pri vodenju Registra proračunskih uporabnikov,
- podrobnejša ureditev posameznih nalog in storitev UJP,
- spodbujanje in nadaljnji razvoj elektronskega poslovanja javne uprave in gospodarstva v skladu z usmeritvami in priporočili Evropske komisije in Vlade RS ter zagotavljanje pogojev za racionalizacijo poslovanja in zniževanje stroškov javnega in zasebnega sektorja,
- odprava administrativnih in drugih ovir za zasebni sektor pri plačevanju storitev javnega sektorja, tudi na ravni občin, z uporabo plačilnih kartic, spletnega bančništva ali mobilne telefonije.
V skladu s 15. členom predloga Zakona se v Register proračunskih uporabnikov vključijo:
- Neposredni uporabniki državnega proračuna – državni organi in drugi subjekti, za katere zakon določa, da so neposredni uporabniki državnega proračuna.
- Neposredni uporabniki občinskega proračuna – občine in ožji deli občin, ki jim je s statutom občine dodeljen status pravne osebe.
- Posredni uporabniki – javni zavodi, javni skladi in javne agencije, katerih ustanovitelj je država ali občina, razen če poseben zakon določa drugače.
Javni zavod, javna agencija ali javni sklad, ki ga ustanovi več občin, se šteje za posrednega uporabnika proračuna tiste občine, v kateri ima svoj sedež. Poleg tega pa se občinski organi ali organizacije, občinska uprava, vključno z organi skupne občinske uprave ter ožji deli občine, ki nimajo statusa pravne osebe, ne vključijo v Register proračunskih uporabnikov kot proračunski uporabniki.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 16. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *