Predlog Zakona o hrani – rok: 17. 4. 2025

V pregled in pripombe smo prejeli predlog Zakona o hrani (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Gre za nov predlog Zakona. Namenjen je celotni agroživilski verigi od kmeta do potrošnika in ureja področje hrane z vidika kakovosti, označevanja živil, shem kakovosti, zmanjševanja izgub hrane, učinkovitega in poštenega delovanja prehranske verige in povečanja pomena lokalno proizvedene hrane na lokalnih trgih.

Predlog Zakona o hrani vključuje določena vsebinska področja, ki so bila do sedaj urejena v Zakonu o kmetijstvu, določena področja pa ureja na novo.

S predlaganim Zakonom se med drugim ureja doniranje hrane. Doniranje hrane je brezplačno razdeljevanje presežne hrane. Pri tem so donatorji hrane pravne in fizične osebe, ki se ukvarjajo s pridelavo, predelavo, distribucijo ali prodajo hrane v verigi preskrbe s hrano in ki v svojem poslovnem procesu hrano darujejo posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane za humanitarne namene.

Nadalje je določeno, da so posredniki pri razdeljevanju donirane hrane humanitarne organizacije v skladu z zakonom, ki ureja humanitarne organizacije, invalidske organizacije v skladu z zakonom, ki ureja invalidske organizacije, ter javni zavodi s področja socialnih in varstvenih storitev, ki razdeljujejo donirano hrano upravičencem.

Donatorji hrane in posredniki pri razdeljevanju donirane hrane so nosilci živilske dejavnosti v skladu z Uredbo 178/2002/ES, ki so odgovorni za varnost hrane, nadzor nad njo v skladu z Uredbo 178/2002/ES in izpolnjevanje splošnih pogojev o higieni hrane iz Uredbe 852/2004/ES ter so vpisani v register obratov, ki se vodi v skladu z zakonom, ki ureja varno hrano in krmo.

Določa se, da se z donirano hrano ne sme trgovati ali je predelovati za namen prodaje. Predlog Zakona predvideva tudi upravičence za prejem donirane hrane. Gre za:

Za namen oblikovanja in izvajanja ukrepov kmetijske politike ter zagotavljanja kakovostne in varne hrane, delovanja shem kakovosti, nadzora nad pravilnostjo označevanja živil in nadzora tržnega stanja, preprečevanja goljufivih ter nedovoljenih ravnanj in izvajanja promocijskih dejavnosti, lahko ministrstvo ter organi v sestavi pridobivajo, uporabljajo in obdelujejo podatke, vključno z osebnimi podatki.

Ti podatki se lahko zajemajo iz vseh zbirk, ki jih vodijo ministrstvo ter njegovi organi v sestavi, kot tudi iz predpisanih zbirk podatkov, ki jih upravljajo državni organi, javni zavodi, agencije, koncesionarji, občine ali drugi pooblaščeni organi, in sicer:

  1. davčnega registra ter evidenc o davkih, kjer se za povezovanje uporablja davčna številka;
  2. centralnega registra prebivalstva, kjer se za povezovanje uporablja EMŠO ali davčna številka; če ti podatki niso na voljo, pa dva izmed naslednjih: ime in priimek, stalni ali začasni naslov, ali sorodstvene vezi (EMŠO očeta, matere, zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, otrok, skrbnika);
  3. poslovnega registra Slovenije, registra transakcijskih računov ter zbirke letnih poročil, pri čemer je povezovalni znak matična ali davčna številka;
  4. zbirk carinskih podatkov o uvozu in izvozu kmetijskih proizvodov ali živil;
  5. zbirk podatkov o ekološko pomembnih območjih;
  6. zbirk podatkov s področja regionalne politike;
  7. evidence državnih pomoči, ki jo vodi ministrstvo, pristojno za finance;
  8. registra kmetijskih gospodarstev, kjer se za povezovanje uporablja KMG-MID.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahkoposredujete do vključno 17. 4. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *