Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Zakona o gospodarskih javnih službah s področja oskrbe s pitno vodo in odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode (v nadaljevanju: Zakon), ki ga je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor.
Poglavitne rešitve:
Gospodarska javna služba oskrbe s pitno vodo
- Poleg oskrbe s pitno vodo iz javnih vodovodov se v okviru javne službe uvaja dovoz vode tam, kjer ni oskrbe iz javnega vodovoda ali lastne oskrbe s pitno vodo.
- Opušča se oblika zagotavljanja javne službe v obliki koncesije, ohranjajo pa se ostale, z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe predvidene oblike, pri čemer sta tako javni gospodarski zavod kot javno podjetje v 100 odstotni občinski lasti.
- Predpisane so naloge, ki jih izvajalec javne službe ne sme prepustiti podizvajalcu z namenom večje transparentnosti izvajanja in poročanja o izvajanju javne službe.
- Zaradi boljšega dostopa do pitne vode se uvaja obveznost zagotovitve pitnikov na območju občine.
- Uvaja se način določanja cene javne službe v primeru naravnih in drugih nesreč, ko je motena oskrba s pitno vodo ter kritje prekomernih stroškov.
- Prepoveduje se prekinitev oskrbe s pitno vodo, če je edini razlog prekinitve nezmožnost plačila stroškov s strani uporabnika in uvaja možnost omejitve oskrbo s pitno vodo z zagotavljanjem minimalne količine pitne vode.
Predlog Zakona določa, da ministrstvo vodi in spremlja podatke o javnih vodovodih v evidenci o oskrbi s pitno vodo, ki se s povezovalnim identifikatorjem elektronsko povezuje z zbirnim katastrom gospodarske javne infrastrukture.
Gospodarska javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode
Javna služba odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode je sicer že urejena v podzakonskem predpisu, vendar pa so določene vsebine zaradi svojega pomena sedaj prenesene na zakonsko raven. To so:
- obvezne storitve, ki se opravljajo v okviru odvajanja in čiščenja komunalne in padavinske odpadne vode,
- uporabniki javne službe,
- doseganje oskrbovalnih standardov,
- zagotavljanje javne službe,
- vodenje evidenc pristojnega ministrstva in izvajalcev javne službe,
- program izvajanja javne službe,
- poročanje o izvajanju javne službe,
- poročanje o doseganju oskrbovalnih standardov ter
- določbe glede posebnih storitev.
Predlog Zakona na novo določa:
- Izrecno prepoved prepuščanja glavnih delov izvajanja javne službe podizvajalcem z namenom večje transparentnosti izvajanja in poročanja o izvajanju javne službe.
- Da izvajalec javne službe pripravi program izvajanja javne službe za vsako občino posebej. Predlagana novost bo omogočila občanom boljši uvid do stanja znotraj njihove občine. Poleg navedenega bodo lahko pristojni organi na ravni občin z informacijami oziroma s podatki, podanimi na občino natančno, lažje identificirali in posledično reševali iz podatkov prepoznano problematiko.
V zvezi s cenami storitev te javne službe se količina opravljene storitve odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode in padavinske odpadne vode z javnih površin ter količina storitve prevzema vsebine in ravnanja z vsebino iz nepretočnih greznic, prevzema blata in ravnanja z blatom iz obstoječih greznic ali malih komunalnih čistilnih naprav, uporabnikom obračuna v višini 100 odstotkov dobavljene pitne vode v m³, ki se odvaja v javno kanalizacijo, čisti na komunalni čistilni napravi ali se odvaja v nepretočno greznico, obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo za uporabnike, za katere se opravljajo storitve javne službe oskrbe s pitno vodo, ki jo je mogoče izmeriti. Uporabnikom storitev, ki niso uporabniki storitev javne službe oskrbe s pitno vodo in jim ni mogoče izmeriti količine dobavljene pitne vode, ki se odvaja v javno kanalizacijo ali čisti na komunalni čistilni napravi ali katerim ni mogoče izmeriti količine vode, ki se odvaja v nepretočno oziroma obstoječo greznico ali malo komunalno čistilno napravo, se količina opravljene storitve obračuna na podlagi števila stalno in začasno prijavljenih stanovalcev ob upoštevanju normirane porabe pitne vode, ki znaša 0,12 m³ na osebo na dan.
Določbe predloga Zakona izključujejo opravljanje dejavnosti s pomočjo podizvajalcev. Predlog Zakona pri tem ne prepoveduje uporabe podizvajalcev (osebe, organizacije ali podjetja, ki sklenejo pogodbo ali sporazum, na podlagi katerega lahko prevzamejo izvajanje dela ali storitev za glavnega izvajalca), ki za izvajalca javne službe opravijo določene storitve ali zagotovijo določene resurse, ki jih predlog zakona ne prepoveduje.
Predlog Zakona ureja, da Vlada RS s predpisom podrobneje uredi oskrbovalne standarde, tehnične, vzdrževalne in organizacijske ter druge ukrepe in normative za izvajanje javne službe, vodenje evidenc in obveščanje uporabnikov za vsako od navedenih služb.
Uvaja med posebnimi storitvami tudi možnost ponovne uporabe vode, upoštevajoč predpis, ki določa sprejem načrtov upravljanja voda na vodnih območjih in predpise, ki določajo prepovedi in omejitve rabe voda na vodnih telesih površinskih in podzemnih voda. Novost predstavlja nadgradnjo zakonodajnega okvira in podlago za določitev zahtev za ponovno uporabo vode in pogoje ter način za pridobitev dovoljenja za ponovno uporabo očiščene komunalne odpadne vode z namenom bolj učinkovitega upravljanja voda ter zagotavljanja trajnostne rabe vode.
Predlog Zakona določa, da ministrstvo vodi in spremlja podatke o javnih kanalizacijskih sistemih v evidenci o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode, ki se s povezovalnim identifikatorjem povezuje z zbirnim katastrom gospodarske javne infrastrukture. Evidence, poročila, programi in podatki, ki jih posredujejo izvajalci javnih služb in občine na ministrstvo, se zbirajo in shranjujejo v informacijskem sistemu.
Evidentiranje gospodarske javne infrastrukture varstva okolja
Predlog Zakona podrobneje določa evidentiranje gospodarske javne infrastrukture varstva okolja. Gospodarska javna infrastruktura varstva okolja se evidentira v upravljavskem katastru in katastru gospodarske javne infrastrukture. Kataster gospodarske javne infrastrukture vodi in vzdržuje pristojni organ za geodetske zadeve. Določeni so podatki, ki se morajo evidentirati v katastru gospodarske javne infrastrukture. Predlog Zakona določa tudi dostop do podatkov gospodarske javne infrastrukture iz katastra javne gospodarske infrastrukture.
Cene
Predlog določa oblikovanje cen javnih služb in zavezanca za plačilo javnih služb. V zvezi s tem določa postopek oblikovanja cene javne službe in njeno sestavo. Prav tako določa upravičene stroške, ki se lahko vključijo v ceno javne službe. Pri tem se sledi štirim kumulativnim merilom, katerih izpolnjevanje je bistveno, da se znesek nadomestila za storitve javne službe ne šteje za državno pomoč. To so:
- izvajalec, ki prejema plačilo za opravljanje storitev javne službe, mora navedene obveznosti, ki so jasno opredeljene, dejansko izpolnjevati,
- merila za določanje cene storitev javne službe so jasno in objektivno določene in tako izvajalcem in uporabnikom storitev javne službe znana v naprej,
- nadomestilo za izvedene storitve ne presega stroškov, ki so nastali z izvajanjem storitev javne službe z upoštevanjem realiziranih prejemkov in zmernega dobička izvajalca javne službe, razen v primeru izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo, ki se izvaja neprofitno,
- kadar se izvajalec ne izbere v konkurenčnem postopku je treba zagotoviti, da se stroški izvajalca določijo na podlagi analize stroškov, ki bi jih imelo povprečno dobro vodeno podjetje z ustrezno opremo.
V RS še ne razpolagamo z ustreznimi merili, ki bi omogočala kakovostno analizo stroškov, da bi lahko na tej podlagi določali višino stroškov izvajalca storitev javnih služb, ki bi jih imelo povprečno dobro vodeno podjetje z ustrezno opremo. Storitve gospodarskih javnih služb se izvajajo v položaju, ko je uporabnikom s strani občine ali države dodeljen en izvajalec. Z vidika uporabnika se zato navedena dejavnost izvaja v obliki monopola. Presoja o ustrezni višini stroškov izvajanja javne storitve pa je zato otežena. Zato se s predlogom Zakona sledi Sklepu Komisije z dne 20. decembra 2011 o uporabi člena 106(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije za državno pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena. Sklep določa pogoje, pod katerimi je državna pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, dodeljenega nekaterim podjetjem, pooblaščenim za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena, združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe. Državna pomoč v obliki nadomestila za javne storitve, ki izpolnjuje pogoje iz tega sklepa, je združljiva z notranjim trgom in izvzeta iz obveznosti predhodne priglasitve, določene v členu 108(3) Pogodbe, če obenem izpolnjuje tudi zahteve iz Pogodbe ali sektorske zakonodaje Unije.
Predlog Zakona
- določa naloge izvajalca javne službe. Določeni so stroški, ki so upravičeni in se lahko vključijo v ceno izvajanja javne službe. Določene so merske enote, na katere se cena nanaša in ki se uporabljajo za merjenje storitev javne službe.
- Jasno določa obračunska obdobja. Kontrolira se realizacija planiranih količin in stroškov. Odstopanja pa se uporabijo za korekcijo cene ali za vrnitev prekomerno zaračunanih stroškov, če gre za večja odstopanja.
- Definira odbitne postavke. Odbitne postavke predstavljajo instrument, s katerim se zagotavlja nižja cena oskrbe prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev. Gre za zneske, ki se ustvarijo pri izvajanju drugih dejavnosti, ki niso javna služba. Navedeni zneski se upoštevajo pri izračunu cene javne službe tako, da znižajo ceno javne službe. To pomeni, da se razlika med načrtovanimi in realiziranimi stroški in prihodki oziroma del razlike med načrtovanimi in realiziranimi stroški in prihodki, ki se ustvari na drugih dejavnostih, prenese v dobro uporabnikom javne službe v obliki nižje cene.
Prihodki iz javne službe, ki so v preteklem obračunskem obdobju presegli upravičene stroške izvajanja javne službe, znižane za navedene odbitne postavke iz prejšnjega odstavka za več kot 10 odstotkov, so prekomerni prihodki izvajalca javne službe in jih je potrebno uporabnikom storitev vrniti v koledarskem letu, ki sledi koledarskemu letu, v katerem so navedeni prekomerni prihodki nastali. Navedeni znesek se ne more vrniti v obliki nižje oblikovane omrežnine oziroma nižje oblikovane cene storitve javne službe.
- Določa tudi način vračila prekomerno zaračunanih stroškov izvajalca javne službe. Prekomerno zaračunane stroške v preteklem obračunskem obdobju upošteva izvajalec pri oblikovanju cene v tekočem letu za prihodnje obračunsko obdobje.
Upravičeni stroški cene storitev obveznih javnih služb so stroški, ki jih je mogoče povezati z izvajanjem navedenih storitev javnih služb in so nujni za izvajanje navedenih storitev ter temeljijo na cenah, ki so bile dosežene v preglednih in konkurenčnih pogojih izbire izvajalcev storitev ali dobaviteljev blaga. Na koncu predlog določa tudi vsebino občinskega odloka o ceni.
- Določa, da je cena posamezne javne službe sestavljena iz omrežnine in cene storitve posamezne javne službe.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 23. 8. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.