Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Uredbe o spremembi Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij (v nadaljevanju: Uredba), ki jo je pripravilo Ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj.
S spremembo 4. člena Uredbe o določitvi obmejnih problemskih območij se, na podlagi novih vrednosti meril, določi posodobljeni seznam občin, ki spadajo med obmejna problemska območja. Gre za eno od prednostnih območij izvajanja. Ministrstvo, pristojno za regionalni razvoj, vsaki dve leti preverja vrednosti meril iz omenjene uredbe ter v primeru sprememb podatkov pripravi predlog spremembe uredbe.
Med obmejna problemska območja uvrščamo občine, v katerih več kot 50 odstotkov prebivalcev živi v desetkilometrskem obmejnem pasu in imajo hkrati primanjkljaj delovnih mest in podpovprečno gostoto poselitve občine, kar pomeni, da je število prebivalcev na kvadratni kilometer manjše od slovenskega povprečja.
Prav tako med obmejna problemska območja spadajo tudi občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine in je njihova povprečna dostopnost do najbližjega priključka avtoceste ali hitre ceste, izračunana kot povprečni dostopni čas z avtomobilom po mreži cest, večja od 45 minut ali so občine z velikim deležem površine, vključene v omrežje Natura 2000, kar pomeni, da je delež površine občine v omrežju Natura 2000 več kot 150 odstotkov slovenskega povprečja.
Hkrati se med obmejna problemska območja uvrščajo tudi občine, ki imajo koeficient razvitosti občine po zakonu, ki ureja financiranje občin, manjši od 0,90, če mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine. Tako med obmejna problemska območja spadajo tudi občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine ali občine, ki neposredno mejijo na obmejne občine, določene z zakonom in imajo koeficient razvitosti občine manjši od 0,90.
Da je v Sloveniji 87 občin, ki jih uvrščamo med obmejna problemska območja, je bilo ugotovljeno na podlagi zgoraj opisanih meril in zadnjih razpoložljivih podatkov. Glede na leto 2022 je ena občina izgubila status obmejnega problemskega območja, dve pa sta ga pridobili. Status je izgubila občina Dornava, saj je gostota poselitve v občini presegla slovensko povprečje. Pridobili sta ga občina Ljutomer, kjer se je kazalnik gostote poselitve znižal pod slovensko povprečje, in občina Razkrižje, ki je z vključitvijo občine Ljutomer postala otok znotraj sklenjenega obmejnega problemskega območja.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do 25. 9. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *