Na spletnem portalu eDemokracija smo zasledili predlog Resolucije o preprečevanju korupcije v Republiki Sloveniji (v nadaljevanju: Resolucija), ki ga je pripravilo Ministrstvo za pravosodje.
Resolucija predstavlja državni strateški akt, ki vsebuje splošne cilje, ki jih želi Republika Slovenija doseči v okviru boja proti korupciji. V akcijskem načrtu so zajeti tako konkretni ukrepi, s katerimi doseči te cilje, kakor tudi konkretna tveganja, na katera se nanašajo ukrepi.
Le s široko in jasno izraženo politično podporo so mogoči preprečevanje, odkrivanje in preganjanje korupcije. Javni in zasebni sektor ter civilna družba in posameznik so deležni škode, ki jo povzroča korupcija. To zahteva vključevanje vseh navedenih v pripravo in izvajanje državne protikorupcijske politike. Omejevanje korupcije le v okviru institucij javnega sektorja ne zadošča za učinkovito zamejitev korupcije. Institucije javnega sektorja lahko le spodbujajo razvoj ničelne tolerance in krepijo razvoj integritete posameznikov.
Z ukrepi iz akcijskega načrta, ki se oblikujejo v sodelovanju z drugimi deležniki, se uresničuje Resolucija. Ukrepi med drugim obsegajo:
- predloge oziroma pobude za spremembe pravnih podlag,
- ozaveščanje,
- ukrepe in metode za krepitev integritete posameznikov in organizacij,
- ukrepe in metode za vzpostavitev transparentnosti delovanja javnega sektorja,
- vzpostavitev učinkovite zaščite prijaviteljev in podobno.
Pri tem konkretnih ukrepov s časovnimi načrti in odgovornimi organizacijami za njihovo izvedbo Resolucija ne vsebuje. V besedilu namreč ukrepi niso navedeni. Omenjeno omogoča in zahteva redno preverjanje dejanskega stanja in zaznanih tveganj, da se vsebina ciljev redno zapolnjuje. Tveganja se bodo s tem po potrebi odpravljala z novimi ukrepi na podlagi dopolnitev akcijskega načrta. Tako deležniki ne predstavljajo le pasivnih opazovalcev stanja, temveč imajo vedno možnost in celo dolžnost preverjati dejansko stanje ter predlagati oblikovanje novih, učinkovitejših ukrepov.
Splošni cilji Resolucije, kot jih predvideva ZIntPK, so:
- dolgoročna in trajna zamejitev pogojev za nastanek in razvoj korupcije ter tveganj za korupcijo in kršitve integritete,
- vzpostavitev ustreznega pravnega in institucionalnega okolja za preprečevanje korupcije in krepitev transparentnosti,
- dosledna uveljavitev odgovornosti (tako osebne kot tudi pravne) za nezakonita dejanja.
Z razčlenjeno strukturo sama Resolucija poudarja, da morata boj proti korupciji in njeno preprečevanje potekati na vseh področjih delovanja javnega in zasebnega sektorja ter družbe. Hkrati podaja jasne strateške okvire za oblikovanje akcijskega načrta z ugotovljenimi konkretnimi korupcijskimi tveganji in načrtovanimi konkretnimi ukrepi za njihovo zamejitev.
Resolucija v vsebinskem delu opredeljuje pet vrst ciljev:
- cilje oziroma usmeritve, ki veljajo za družbo na splošno,
- cilje, ki veljajo za javni in zasebni sektor,
- cilje, ki veljajo zgolj za javni sektor,
- cilje na posebej izpostavljenih področjih ter
- cilje za posamezna področja delovanja države in družbe.
Skupaj je v Resoluciji opredeljenih 77 ciljev.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 20. 11. 2024 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *