Predlog Krajinske politike Slovenije – rok: 25. 11. 2025

Na spletni strani eDemokracija je objavljen predlog Krajinske politike Slovenije, ki ga je pripravilo Ministrstvo za naravne vire in prostor.

Namen Krajinske politike Slovenije je vzpostaviti celovit in usklajen okvir za varstvo, načrtovanje in upravljanje krajine ter njen trajnostni, kakovosten in uravnotežen razvoj, ki prispeva k višji kakovosti življenja prebivalcev ter povezuje cilje in ukrepe različnih deležnikov in področij. Politika postavlja trden, trajen in vključujoč sistem za sistematično varstvo, upravljanje in načrtovanje krajine, hkrati pa uresničuje obveznosti iz Evropske konvencije o krajini in Alpske konvencije, s čimer se Slovenija pridružuje skupnim evropskim prizadevanjem na tem področju.

Poudarek je tudi na krepitvi povezave med kakovostjo krajine, okoljem, zdravjem in človekovimi pravicami, kar izpostavljata Reykjaviška deklaracija in Strategija Sveta Evrope o okolju, saj je pravica do zdravega in trajnostnega okolja temeljna človekova pravica. Krajinska politika prispeva k doseganju ciljev Agende 2030 z ohranjanjem naravnih virov, narave in kulturne dediščine, spodbujanjem trajnostnega kmetijstva ter prilagajanjem krajine podnebnim spremembam in njihovim vse pogostejšim vplivom, kot so suše, poplave ali toplotni otoki.

Z usmerjenim načrtovanjem krajine krepi odpornost naselij na podnebne spremembe, izboljšuje kakovost bivanja, zdravje in varnost prebivalcev ter prispeva k blaženju vplivov ekstremnih vremenskih pojavov. Poleg tega podpira vizijo »kakovostno življenje za vse« in cilje Strategije razvoja Slovenije 2030, hkrati pa utrjuje prostorsko identiteto, prepoznavnost krajine ter razvoj zelene infrastrukture skladno s Strategijo prostorskega razvoja Slovenije 2050. Politika tako uresničuje temeljna načela urejanja prostora in ohranja naravno, kulturno in kmetijsko krajino v skladu z veljavno zakonodajo.

Občine so eden izmed ključnih nosilcev izvajanja krajinske politike, saj imajo pristojnost za urejanje prostora na lokalni ravni, nadzor nad negradbenimi posegi ter s tem odgovornost za uresničevanje Krajinske politike. Pomembno vlogo imajo tudi pri ozaveščanju in svetovanju lastnikom zemljišč.

Med pomembnejšimi ukrepi je podpora občinam pri vključevanju krajinskih zasnov v občinske prostorske akte in projektno dokumentacijo, kar se izvaja z navodili, svetovanji in izobraževanji. Del sodelovanja in partnerstev v skupnih programih upravljanja krajine pa je spodbujanje povezovanja na lokalni ravni – na primer z oblikovanjem medresorskih delovnih skupin ali širših razvojnih partnerstev, ki povezujejo občine, lastnike zemljišč, prebivalce, civilno družbo in druge organizacije.

Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 25. 11. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.

* * *