Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pripravilo osnutek Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju: Zakon).
Namen spremembe in dopolnitve Zakona je, da se pospeši določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč. Gre za njivske površine in ostala kmetijska zemljišča z boniteto nad 35, ki so potencial za vzpostavitev dodatnih njivskih površin. S tem mehanizmom se preprečuje njihovo pozidavo in opuščanje kmetovanja. Prav tako je treba povečati njihovo produktivnost na okoljsko trajnosten način z vlaganji v znanje, sodobne tehnologije, namakalne sisteme in druge ukrepe, ki omogočajo učinkovito in trajnostno kmetijsko pridelavo. Ravno zaradi tega bodo imela trajno varovana kmetijska zemljišča prednost pri pridobivanju različnih intervencij.
Na podlagi spremenjenega Zakona bi Vlada RS z uredbo trajno zaščitila kmetijska zemljišča, ki so v lasti RS. Po analizah ministrstva je teh zemljišč okoli 30.000 ha.
S predlagano spremembo ZKZ bodo lokalne skupnosti še vedno same določale območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč na podlagi strokovne podlage, ki jo bo pripravilo ministrstvo. Ministrstvo bo to strokovno podlago pripravilo za območje celotne države in jo objavilo na spletni strani. Tako bodo vse lokalne skupnosti lahko strokovno podlago pregledale in jo vključile v pripravo prostorskih aktov. S tem se bodo odpravile administrativne ovire ter pohitril postopek sprejema prostorskih aktov. Lokalne skupnosti bodo v svoje prostorske akte prav tako povzele območja trajno varovanih kmetijskih zemljišč v lasti Republike Slovenije, ki bodo določena z vladno uredbo. Za sprejem prostorskih aktov lokalnih skupnosti, ki bodo vključevali določitev območij trajno varovanih kmetijskih zemljišč, je predviden 5 letni zakonski rok. Za spodbudo občinam k vzpostavitvi območjem trajno varovanih kmetijskih zemljišč je smiselno razmisliti o uvedbi razvojnega dodatka, vezanega na zaščitena zemljišča. Ta dodatek bi občinam prek povprečnine zagotavljal stalni prihodek in jih motiviral za varovanje ključnih površin. Trajna zaščita kmetijskih zemljišč je namreč investicija, ki omogoča dolgoročno prehransko varnost države.
Namen ZKZ-H je med drugim tudi podrobneje opredeliti dopustnost postavitve fotovoltaičnih naprav na kmetijska zemljišča, kmetijske objekte in pomožno kmetijsko-gozdarsko opremo. Postavitev fotovoltaičnih naprav bo dopustna na določenih kmetijskih objektih, ki jih lokalne skupnosti dopuščajo na podlagi 3.č člena ZKZ, in sicer za namen oskrbe tega objekta.
Omilitveni ukrepi za prostorske ureditve državnega pomena
Trenutne določbe v 3.eb členu Zakona veljajo za načrtovanje spremembe namenske rabe prostora z občinskimi prostorskimi načrti. Zakon o urejanju prostora pa dopušča, da se z občinskimi prostorskimi načrti lahko načrtujejo tudi prostorske ureditve skupnega državnega in lokalnega pomena.
Zaradi jasnosti zapisa in ločevanja med občinskimi in državnimi prostorskimi načrti se predlaga zapis, da določbe 3.eb člena Zakona veljajo tudi za prostorske ureditve skupnega državnega in lokalnega pomena, ki se načrtujejo z občinskimi prostorskimi načrti. S tem se jasno določa, da se za tovrstne ureditve zahteva izvedba omilitvenih ukrepov s področja kmetijstva, kot je določeno v 3.eb navedenem členu.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko na priloženem obrazcu posredujete do vključno 10. 3. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
Za sodelovanje se vam že vnaprej zahvaljujemo.