v pregled in pripombe smo prejeli osnutek predloga Strategije zasebnega varovanja »Kakovostno zasebno varovanje za varno Slovenijo«, ki ga je pripravilo Ministrstvo za notranje zadeve.
Nova strategija zasebnega varovanja nadomešča dokument iz leta 2010, ki ga je pripravilo MNZ in je bil podlaga za veljavni zakon iz leta 2011. V praksi se je izkazala potreba po jasnejših strateških usmeritvah in ciljih nadaljnjega razvoja ter po spremembah na določenih področjih zasebnega varovanja, ki bodo zahtevale tudi prilagoditev zakonodaje.
Interesi in cilji zasebnega varovanja temeljijo na Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti (ReSNV-2, 2019), ki usmerja razvoj nacionalnovarnostnega sistema. Notranjo varnost zagotavljajo številni institucionalni akterji – poleg represivnih in pravosodnih organov tudi zasebne varnostne družbe, lokalne skupnosti ter druge organizacije javnega in zasebnega prava. RS si prizadeva za učinkovit, prilagodljiv in sodelovalen varnostni sistem, ki vključuje tudi javno-zasebna partnerstva ter civilno družbo. V ospredju ostaja krepitev pripravljenosti na sodobne varnostne grožnje, zaščita kritične infrastrukture in dvig kakovosti varovanja premoženja.
Ključni cilji na področju zasebnega varovanja so:
- vsestranski razvoj zasebnega varovanja kot gospodarske dejavnosti ob doslednem spoštovanju zakonitosti, človekovih pravic in svoboščin ter načel pravne države,
- sistemska urejenost področja zasebnega varovanja,
- kakovostno izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje varnostnega osebja,
- učinkovit nadzor na področju zasebnega varovanja,
- doseganje sinergijskih učinkov na področju varnosti ob poglobljenih partnerskih odnosih med državnimi in zasebnimi varnostnimi organizacijami,
- zaščita interesov naročnikov in uporabnikov storitev zasebnega varovanja,
- spoštovanje pravic zaposlenih v zasebnem varovanju in pošteno nagrajevanje njihovega dela,
- učinkovita zaščita varnostnega osebja pri opravljanju nalog zasebnega varovanja.
MNZ, policija, inšpekcijske službe, sodišča, tožilstva, drugi državni organi, nosilci javnih pooblastil, lokalne skupnosti in zasebnovarnostni subjekti sodelujejo pri zagotavljanju notranje varnosti. To sodelovanje vključuje izmenjavo informacij o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, podatkov o stanju varnosti za pripravo ocen ogroženosti ter druge oblike sodelovanja z namenom izboljšanja varnosti prebivalcev in uporabnikov storitev.
Na ravni lokalnih skupnosti je sodelovanje zasebnih varnostnih podjetij bistvenega pomena za pripravo občinskih varnostnih programov, delovanje varnostnih sosvetov in sprejem protokolov o sodelovanju. S tem se krepi povezovanje z lokalnimi akterji in omogoča bolj ciljno usmerjeno izvajanje varnostnih nalog.
Varnostno osebje pomembno prispeva k višji ravni varnosti s sposobnostjo ukrepanja v interventnih situacijah, sodelovanjem z reševalnimi službami, opazovanjem in zaznavanjem tveganih ravnanj, tehničnim varovanjem, nameščanjem tehničnih ovir in drugo varnostno opremo. Ključna je tudi njihova vloga pri načrtovanju arhitekturnih rešitev, ki zmanjšujejo tveganja, ter uporaba tehnologij, kot so rentgenske naprave in videonadzorni sistemi, ob spoštovanju visokih standardov varovanja človekovih pravic.
RS bo vzpostavljala pogoje za učinkovito sodelovanje med vsemi deležniki zasebnega in javnega varnostnega sistema. V zakonodaji bo predvidena možnost, da lahko varnostni organi v izjemnih primerih, ob predhodni odločitvi Vlade RS, za izvajanje določenih manj zahtevnih nalog vključijo tudi zasebne varnostne subjekte.
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 12. 5. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *