S strani Komisije za preprečevanje korupcije smo v pregled in pripombe prejeli osnutek Akcijskega načrta za uresničevanje Resolucije o preprečevanju korupcije (v nadaljevanju: Akcijski načrt).
Komisija za preprečevanje korupcije je v sodelovanju z Ministrstvom za pravosodje, Ministrstvom za javno upravo ter predstavniki javnega in zasebnega sektorja ter nevladnih organizacij pripravila osnutek Akcijskega načrta za izvajanje Resolucije o preprečevanju korupcije, sprejete v DZ RS 28. 3. 2025. Na podlagi Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije mora KPK Akcijski načrt sprejeti do 28. 6. 2025.
Proces priprave Resolucije se je začel konec leta 2021. Vključeval je 18 delovnih skupin z okoli 125 predstavniki različnih deležnikov. Skupine so po posameznih področjih (npr. zdravstvo, gospodarstvo, javne finance, lokalna samouprava) prepoznale ključna korupcijska tveganja in oblikovale strateške usmeritve za njihovo odpravo.
Jeseni 2023 je bil osnutek Resolucije predan Ministrstvu za pravosodje, ki ga je posredovalo Vladi RS. Januarja 2024 se je začela priprava akcijskega načrta, ki temelji na delu istih delovnih skupin. Dokument je zasnovan kot petletni strateški načrt s konkretnimi, merljivimi ukrepi za krepitev integritete in preprečevanje korupcije.
Med drugim se z osnutkom Akcijskega načrta kot enega izmed ciljev določa, da je za trajnostni razvoj in zagotavljanje kakovostnega okolja za prihodnje generacije treba upoštevati in spoštovati javni interes v vseh fazah prostorskih in gradbenih postopkov ter v postopkih varstva okolja. Nedovoljene vplive in korupcijo je treba omejiti tako pri pripravi sistemskih dokumentov kot tudi v posameznih postopkih prostorskega načrtovanja in izdaje okoljevarstvenih dovoljenj ter postopkih presoje vplivov na okolje. Pri vsem navedenem je treba še posebej učinkovito upravljati tudi tveganja za nastanek nasprotja interesov, ki so še posebej prisotna v postopkih na lokalni ravni.
Postopki upravljanja javnega premoženja, še posebej, kadar vključujejo neposredni stik s strankami, se morajo izvajati zakonito, z omejitvijo potencialnih nedovoljenih vplivov, nasprotja interesov, nedovoljenih daril ter drugih tveganj za korupcijo in kršitve integritete. Glede upravljanja javnega premoženja se določa, da mora biti upravljanje javnega premoženja, med drugim v postopkih javnega naročanja in dodeljevanja javnih sredstev, transparentno in gospodarno ter mora upoštevati načelo enakopravne obravnave z omejitvijo tveganj za korupcijo in kršitev integritete, nasprotja interesov in nedovoljenih vplivov, vključno s političnimi vplivi. Javna sredstva morajo biti pri tem razdeljena na podlagi vnaprej opredeljenih objektivnih meril.
Hkrati je predvideno, da morajo tako Integriteta kot tudi družbena odgovornost in skladnost poslovanja postati vodilo poslovanja gospodarskih družb v RS. Gospodarske družbe morajo ta temeljna vodila aktivno udejanjati v svojem celotnem delovanju na podlagi načrtovanega ter vzpostavljenega sistema upravljanja skladnosti in integritete pri poslovanju
Vaše predloge, mnenja in pripombe nam lahko posredujete do vključno 13. 6. 2025 na elektronski naslov info@zdruzenjeobcin.si.
* * *