Ministrstvo je z namenom, da občinam pomaga pri vprašanjih povezanih z možnostjo postavitve »začasnega nujnega objekta«, ki ga omogoča Gradbeni zakon (GZ-1), pripravilo nekaj splošnih usmeritev pri uporabi tega novega zakonodajnega instrumenta.
Priporočila so strnili v štiri sklope:
- Kdaj se lahko postavi začasni nujni objekt?
Ministrstvo priporoča, da občina za učinkovito obvladovanje razmer postavi oziroma dopusti postavitev začasnih nujnih objektov, kot npr. začasnega nujnega vrtca, šole ali celo individualne enostanovanjske stavbe samo v primerih, ko druge ustreznejše rešitve ni. Postavitev začasnih objektov je treba razumeti kot zadnji, skrajni ukrep, saj ti objekti lahko v prostoru ob upoštevanju predpisov ostanejo le določen čas.
- Kaj je treba upoštevati pri postavitvi začasnega nujnega objekta?
Ministrstvo priporoča, naj imajo prednost lokacije, ki so znotraj stavbnih zemljišč; so že utrjene površine; imajo urejeno komunalno oskrbo oz. je izvedba novih priključkov na gospodarsko javno infrastrukturo enostavna in ekonomična; ne ležijo na varovanih območjih.
- Se začasne nujne objekte lahko obdrži kot stalne objekte?
Če bi se želelo začasne objekte ohraniti kot stalne objekte, bi bilo treba pred pretekom obdobja dovoljene postavitve teh objektov pridobiti gradbeno dovoljenje, izdelati prijavo začetka gradnje z ustrezno dokumentacijo in pridobiti uporabno dovoljenje.
- Ali se kot začasni objekt lahko postavi individualna mobilna enota?
Ministrstvo med drugim pojasnjuje, da uporaba mobilne enote kot začasnega nujnega objekta ne sme biti prva izbira občine, saj mobilne bivalne enote praviloma ne dosegajo enakega standarda varnosti in uporabnosti, kot je zahtevan za stalno grajene objekte (npr. praviloma enote nimajo zadostne energetske učinkovitosti, njihova pritrditev na stalno mesto, ker gre za začasne objekte ni enaka stalnim, površina na osebo je majhna).