Ministrstvo za solidarno prihodnost je pripravilo pojasnila v zvezi s 6. členom Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki določa naloge države in občin na področju dolgotrajne oskrbe.
Finančne obveznosti občin se nanašajo na stroške vzpostavitve in zagotavljanja mreže, torej na tiste stroške, ki niso vključeni v ceno storitev dolgotrajne oskrbe in zato niso kriti iz obveznega zavarovanja, sredstev državnega proračuna ali potencialne lastne udeležbe uporabnika (po 1. januarju 2028).
Navedeno vključuje:
• stroške vzpostavljanja mreže (npr. ustanovitev javnega zavoda, postopki podelitve koncesije, sklenitev pogodbenih razmerij z drugimi javnimi zavodi),
• zagonske in organizacijske stroške delovanja izvajalca, ki niso kriti iz cene storitev (npr. osnovna oprema, potrebna za začetek izvajanja storitev s strani izvajalca, ureditev prostorov, začetna informacijska podpora, stroški dela, ki niso kriti iz naslova opravljenih storitev idr.),
• druge stroške, nujne za zagotavljanje mreže javne službe, ki niso financirani iz sistema obveznega zavarovanja oziroma iz državnega proračuna.
Naloga občin ni financiranje samih storitev dolgotrajne oskrbe, temveč zagotavljanje funkcionalne, dostopne in zadostno razvite mreže izvajalcev na njihovem območju. Občina tako lahko krije tiste organizacijske, zagonske in druge stroške, ki so potrebni za vzpostavitev in delovanje izvajalcev, vendar niso vključeni v ceno storitev in niso financirani iz obveznega zavarovanja ali državnega proračuna.
Ob tem je nujno treba zagotoviti, da se pri financiranju zagonskih in drugih mrežnih stroškov ne posega v stroške, ki so že zajeti v ceno storitev, oziroma da ne prihaja do dvojnega financiranja. Takšno načelo je bistveno za pregledno, enotno in zakonito porabo javnih sredstev ter za vzdržen razvoj mreže izvajalcev dolgotrajne oskrbe na domu.
Celotno pojasnilo je na voljo v priponki spodaj.
***