Ljubljana, 22. 1. 2024 – Združenje občin Slovenije je pozvalo Ministrstvo za javno upravo k sklicu takojšnjega srečanja z združenji občin, in sicer v zvezi s plačno politiko na področju lokalne samouprave.
Plače v javnem sektorju so vedno vroča tema in v javnosti naletijo na različne odzive. Breme dviga plač v javnem sektorju, ki je posledica sklenjenega dogovora med sindikati javnega sektorja in vlado, bo šlo tudi na pleča občinskih proračunov.
Tako župani kot Združenje občin Slovenije ne nasprotujemo temu, nasprotujemo pa temu, da država za kritje tega dodatnega bremena občinam ne zagotavlja finančnih sredstev. Namreč, s sklenjenim dogovorom so občine postavljene pred golo dejstvo, da je treba sredstva zagotoviti, torej nosijo posledice dogovora, zato predlagamo, da država takoj pristopi k pripravi predlog povečanja višine povprečnine za drugo polovico leta, za katerega je sklenila dogovor s sindikati javnega sektorja.
Stavkajo zdravniki in protestirajo sodniki. Slednji sodijo med funkcionarje, enako kot županje in župani. Tu so na nekem skupnem imenovalcu, niso pa na skupnem imenovalcu po funkciji sami. Namreč, županje in župani so poleg predsednice države edini, ki so neposredno izvoljeni s strani volivk in volivcev. Njihove plače niso primerne funkciji, ki jo opravljajo, niti odgovornosti, ki jo nosijo in to je dejstvo. Dejstvo pa je tudi, da so se prav njim, v primerjavi z drugimi skupinami funkcionarjev, plače v zadnjem letu dvignile najmanj – to je razvidno iz portala plač javnih uslužbencev za 81€ bruto mesečno od lanskega oktobra. Ostali so pridobili od 667 eur bruto (zdravniki) do 203 eur bruto (funkcionarji pri drugih državnih organih).
Precej žalostno in tudi zaskrbljujoče dejstvo, sploh ob zavedanju, da za občinske funkcionarje še vedno veljajo uvrstitve v plačne razrede iz leta 2008, ki jih uvrščajo od 32. pa do 59. plačnega razreda. No, ne moremo pa tudi mimo tega, da Direktorji občinskih uprav in javnih zavodov, komunalnih podjetij ter ravnatelji v veliki večini primerov presegajo plačne razrede županj in županov.
Na ZOS smo v zadnjih letih že večkrat podali različne predloge ureditve tega vprašanja in naj jih ponovno povzamemo. Menimo, da je treba vsem funkcionarjem urediti:
- dodatke primerljive z ostalimi uslužbenci (dodatek na vodenje, dodatek za delo v manj ugodnem delovnem času, dodatek za pripravljenost, dodatek za nadurno delo),
- izplačilo redne delovne uspešnosti,
- izplačilo na podlagi povečanega obsega dela,
- sistem napredovanja,
- in vse ostale pravice kot ostalim zaposlenim v javnem sektorju (odpravnine…).
Menimo tudi, da je treba nasloviti tudi razmerje med plačo župana, ki funkcijo opravlja poklicno in plačo župana, ki jo opravlja nepoklicno. Slednji za opravljanje funkcije prejema 50% nadomestilo in ob dejstvu, da nosi enako mero odgovornosti kot za poklicno opravljanje funkcije, ocenjujemo da bi bilo prav, da se to razmerje zmanjša – npr. 80% nadomestilo za opravljanje nepoklicne funkcije župana.
Vlada RS v zadnjem času sicer zagovarja stališče, da se bodo vsa vprašanja o plačah in plačnem sistemu v javnem sektorju urejala enotno z novim področnim zakonom, pa vendar se ločeno sestane z zdravniki, tudi sodniki. Dialog med deležniki je pomemben, zato naprošamo Ministrstvo za javno, da se sestane tudi s funkcionarji iz lokalne ravni in se prisluhne njihovim predlogom.
Več kot dovolj podatkov, ki pričajo v pride temu, da je treba na tem področju nujno narediti konkretne korake. Županjam in županom je višina njihove plače na drugem mestu, na prvem je dobrobit občine, ki jo vodijo in občank ter občanov, ki so jim na volitvah izkazali zaupanje za vodenje občine. Menimo, da je skrajni čas, da se funkcijo župana, glede na vso odgovornost, ki jo nosi, tudi ustrezno ovrednoti in se jo uvrsti v plačni razred, primeren pristojnostim in odgovornostim, ki jih županje in župani nosijo.